mačky

Jaz sem ista kot ti... jutranji tip sem. Lahko bi se vstala ob 4.00 zjutraj in ko se moram, recimo enkrat na teden ko vem da me čaka super dan - 1x na teden imam cel dan prost, in vstanem 4.30, brez problemov, naredim vse kar je treba, ne da se vlečem ko megla in grem. In pol sem cel dan med ljudmi in to mi odgovarja. Ja - jaz imam cel spisek stvari napisanih, ki jih bi naj zvečer naredila, pa jih skoraj nikoli do konca, ker takrat pa še manj lahko. Lahko bi - takrat je drugi občutek, ono ko se ti ne da, ampak se vseeno prisilim čim več. In zdaj, tudi če sem jutranji tip, se mi je dogajalo, da me je vse tisto razmetano spravljalo v slabo voljo, prvo zjutraj sem se spomnila na najslabše stvari v življenju, ne da bi hotela o tem razmišljat, same so prišle te misli in potem se mi je začelo dogajat, da se mi sploh ni dalo vstat več, sem tudi do 12h "spala" - kar pa res nikoli ni bila moja navada. To še za novo leto ali po kakih žurih nisem delala. In sem točno vedela kaj je... in da moram zdaj nekaj naredit. Pa še od doma delam, če bi imela službo 8 ur nekje drugje, bi to bilo drugače, tako pa si jaz tega ne morem privoščit.

Mogoče pa deluje tista terapija... danes sem se vstala ob 6h zjutraj in delam točno tisto kar vem, da moram delat. Včasih sem se težko vstala in ko sem videla, da je vse razmetano, nisem vedela kje se lotit in mi je to vzelo voljo, ostalo je tako celi dan... in mogoče 1¸4 dni. Tudi če samo en kozarec na mizi. Ja, res se čudno sliši - ampak nisem imela volje pomit kozarca. Mi je rekla terapevtka, da se ji zdi kot da nočem živet in ja točno tako je zgledalo vse skupaj. Čeprav se nisem ves čas počutila slabo. Samo ne vem - take prebliske kot danes, imam tudi kdaj sama od sebe. Če bo zdaj to tako brez prekinitve, potem je mogoče bilo vredno...

Upam, da to ni res... Nisem vedela, da je možno,da ti še doda kako sr... Ker tega imam že preveč. Res se je nabralo in nikoli nisem šla reševat težav, ker sem si vedno mislila, da jih bom že sama rešila. Zdaj ko mi voda teče v grlo, pa vidim, da ni druge.

Ja saj... zaupala bi kaki preverjeni... Ki mi jo kdo priporoča. Ma ene stvari je ta tako mimo usekala. Je pa definitivno ugotovila neke stvari, in samo s polaganjem rok - ena stvar je res taka, da je nikakor ni mogla vedet, druge so sicer take, da to če reče vsakemu, se bo vsak v tem našel. No ta razlika med tem - da je nekaj zadela u nulo, nekaj pa totalno ne, to me bega. Popolnoma je na eni točni zgrešila moj karakter - ker je rekla, da imam problem z avtoritetami in to lahko marsikaj pomeni.... js imam ga, samo ne tisto kar je sama mislila. Je rekla, da se bojim in imam rešpekt pred ljudmi, ki imajo uniforme in ki so nekaj več, kar pa je daleč od resnice. Vsi vedno, da če že - imam predolg jezik in je to tisto kar e tepe, je pa res bilo včasih čisto kontra temu. Še huje je zgrešila karakter ene druge osebe, povezane z menoj, v ene treh točkah zadela u nulo, ostalo pa ne - in ta oseba ima dva obraza, opisovala je samo eno plat. Ko sem ji povedala za drugo, je rekla, ja no to je temlna plat. Zato naprej nisem hoteča, da še karkoli čara... Res pa s tem nimam izkušen, ne vem kako to zgleda, mogoče je pa to vse OK kar je delala. V meni pač ni vzbudila zaupanja, to pa verjetno če nekoga hočeš za terapevta, bi ga mogla. Če se je karkoli rešilo bom pa verjetno videla po določenem času. Pa tist problem, ki sem ga hotela rešit, ona je na koncu hotela delat čisto nekaj drugega in v zvezi z nekim drugim problemom, pa sem dobila občutek, da ne za to, ker jaz tisto rabim, ampak ker drugega ne zna.

Hehe )) Med brskanjem po spletu v zvezi s hipnoterapijo, sem našla en zapis, kjer ena pravi, da je šla na hipnozo za povečanje prsi in pol je poslušala nek CD 2 meseca in so ji zrastle ))) http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em119.gif Umiram od smeha... mogoče lahko še kak moški poskusi. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png Ne za prsi... kaj drugega.

Vse OK, samo mamini sinkoti niso nujno tihi in nežni haha to bo ja ))) Oba moja nekdanja fanta sta mamina sinkota, definitivno, vsak na svoj način in nihče od njiju ni bil tih in miren Sta pa bila eden bolj, drug pa malo manj egocentrična

No, meni je bilo to vse skupaj brezveze - sem šla k oni gospe, ko bi naj to delala, pa mi itak tega ni naredila, čistila mi je čakre in zraven povedala nekaj stvari, ki npr. ene je ful zadela, druge je totalno mimo pihnila, zgrešila celotno bistvo, kar je pa najhuje pri vsem tem, da mi sama kot oseba ni delovala pozitivno sploh, pa sem se v vseh letih naučila, da moj prvi vtis nikoli ne laže. In če nekaj ni OK, pol ni OK... in se ne smem prepričevat in iskat izgovorov, da je. Glede rezanja vezi, si nisem niti upala, mi je vedno na prvem mestu, da se uredijo odnosi, ostalo se mi zdi, da je stvar usode... Pa različni terapevti so mi za določene ljudi povedali drugačno mnenje in kaj naj potem. Si samo mislim, da mogoče bolje da se ne grem takih stvari več in probam sama reševat stvari. Itak na koncu stvari, v kakeršnemkoli dreku si že, moraš reševat sam, ni druge in še zelo se moraš potrudit. Bolj si prej zabušaval, težje je... Tretja stvar pa je, da sem se po vsem tem počutila čudno in depresivno, najprej sem hitro zaspala, potem nisem mogla spat, zjutraj sem se počutila totalno sesuto in depresivno in ne vem če od te terapije, ampak ker mi je res bila ta ženska tako totalno čudna in negativna. In pol sem še prebrala, da ti lahko en tak narei več škode kot koristi, tako da hm... tega se več ne grem Razen glede na kako ful pozitivno priporočilo.

Ena stran, ki jo spreljam na FB, res dobra stran, objavljajo besedila, z res tako, bolj globoko vsebino, je svoje sledilce prosila, naj fotografirajo trenutka svojem življenju in delijo misli, ki jih imajo v svoji glavi tisti trenutek. In nastaleso res zanimive fotografije, ene prav čustvene... In začela sem se zavedati, da sem verjetno rojena pod srečno zvezdo. Nekdo je fotografiral poslovilno pismo, medtem ko ga je zažigal - hotel je naredit samomor, pa si je premislil. In pod fotografijo je bilo polno komentarejv oseb, ki so ga poskusili motivirat za življenje i jim ni bilo vseeno, tudi če ga ne poznajo.

Ričet hehe Njam. In neko torto iz domače skute in mleka in se prav okusi. Pravzaprav se moraš že res spet navadit tega, če ješ stalno mleko iz trgovine, tisto z 0.5 % maščobe ali celo onega brez laktoze (fuj, raje imam drisko kot datega...).

Nekdo je v enem lokalu naščuval psa na kunčke in jih pobil Kako je lahko nekdo tak idijot? Pravice živali in ljudi bi mogli izenačit v takih primerih in dat človeka v zapor do smrti. Zakaj bi pa moglo bit njihovo življenje manj vredno? Prisežem, da če bi kga videla nekaj takega počet, bi ga s prvim kolom po glavi... Se ga ne bi preveč ustrašila, saj pogumen itak sam sploh ni.

Pojest 4 torte v 2 dneh je kar umetnost.... Kose tort no. Velike kose tort A kdo ve, kako deluje to s čiščenjem vezi - ko z nekom nikakor ne moreš vzpostavit normalnih odnosov? Ena mi je to predlagla. Meni je s starši to uspelo samo po sebi, zdaj pa ni toliko časa in ko te to ovira pri vsakdanjem delu, je katastrofa. Malo sem ša stvar vzela v svoje roke - da se izogibam osebe kolikor se da. Samo me prijateljica straši, da se bo pojavil tam kjer bom jaz. Zelo verjetno, ja. In če to deluje - lahko prekineš vez ali jo okrepiš. Ja, hm, kako pa veš kaj je bolj pametno?

Pogrešam tiste čase, ko sta živela stara mama in ata, s katerima nisem bila v krvnem sorodstvu, ampak sta bila taka fajn človeka in vedela sem kaj pomeni dom in da nekomu ni vseeno za tebe. Zdaj je pa vse obrnjeno na glavo in spet sem na začetku v življenju, samo zato ker sem se odločila, da mi materialne stvari ne pomeijo nič in da hočem enkrat spoznat, kaj pomeni, ko te ima nekdo rad in ti njega. In ne samo to, končno lahko uresničim svoje cilje. Ampak se pa počutim kot neka zguba, ker sem že nekaj dosegla, zdaj pa tisto izgubljam. Tu ko sem zdaj, to bi moglo bit pri 15. letih... Saj vem, da če me bo strah, bo samo še slabše, zato moram delat, da kam pridem in ne smem mislit na strah in samo rint naprej. Saj ko se ozrem nazaj, sem že kar daleč. Pa še ena stvar, edini tip, ki mi še vedno kdaj pomaga je moj nekdanji fant. Ki bi že davno mogel iz mojega življenja. Samo vedno ko kaj rabim, pride, je pa res, da mu tudi jaz vrnem uslugo, če je treba. Ampak on mene ni nikol imel rad in res ne vem kaj naj s takim delam, ne vem pa tudi zakaj me kliče ponoči, ko ima nočne more... da zjutraj ko se zbudim, me skoraj kap, ko vidim kliv, ker mislim, kaj je narobe.

Jaz pa sem začela delat eno motivacijsko FB stran, kar tako me je prijelo, pač eno stran, ki bi bila drugačna od drugih, teh ki samo prepisujejo citate in dajo na neko kičasto podlago. Objavljam kake zanimive izseke iz bolj kvalitetne literature skupaj s kako umetniško fotografijo, sliko, kipom... Pa za vsako navedem avtorja in za vsak citat navedem avtorja. Nekatere stvari pa napišem sama. Ideje dobim, ko veliko berem in se pogovarjam s prijateljico, ki ima eno podobno stran, ampak je tema malo drugačna. Objavljam tudi kratke motivacijske anekdote, zgodbice... Kak motivacijski video. Zakaj delam to, ma pojma nimam, ampak me že od nekdaj zanima umetnost in jaz ob nekih slikah, fotografijah, pravi glasbi in še čem, doživljam prav posebne občutke Rada bi, da se začne po spletu širit še kaj pametnega, dobrega za možgane, ne pa samo neke puhlice... Tega sicer ne vem, koliko bo stran imela obiskovalcev, bo pa narejena tako, da bo še vseeno komercialno zanimiva. Ker se mi gre, da se približam tudi tistim, ki še teh stvari ne razumejo čisto. da bi nehali gledat Big brother in da bi začeli malo bolj delat na sebi, na odnosih, si postavljali cilje v življenju in jih znali tudi dosegat. Ter da bi širili pozitivno.

Ja, ta pužika je še v osnovni šoli ali je pa mogoče čist na začetku srednje. In pridna je res ful pomaga na eni kmetiji med počitnicami, pa s konji dela in tu je res velik tud fizičnega dela, čiščenje boksov to je še najmanj... Še velik drugega je. Pa ta anoreksija, ma sem slišala še za precej mlajše punce, da jo imajo. Tam okol 10 let. Res se malo zamisliš. Tisti, ki ima doma podporo staršev, pozitivno spodbudo, mislim da se to ne bi smelo zgodit.

Ko bi ti vedel koliko ona dela... Vem, za koga dela in kaj dela, tako da to sploh ni... Ona je zaposlena cele dneve. In to fizično. Razna dela, kmetija.. Tako da tu se sploh za to ne gre. Sicer je pa na tem, da tega ne bo mogla in tud verjetno več ne zmore počet. Niso pač vsi otroci isti. In eni so res popolni in naredijo vse in še veš, pa se zahteva od njih še več. In tega preprosto en otrok ne zmore in ne razume. Kako nikoli niso zadovoljni z njim. Jaz vem kako je to bilo.... včasih doma.

OK jaz imam tu v mislih punco, staro 14 let, ki se ji verjetno niti ne zdi vredno živet, ti pa alkoholike in narkomane, kar mogoče o neke mere je podobno, ni pa čist isto. Ko si odrasel, lahko o sebi v celoti odločaš, ko si otrok pa ne. Tu je razlika. Njej niti ne pustijo postati odgovorna za svoja dejanja, pa če mene vprašaš, enkrat bo imela s tem težave. Če se tega ne naučiš, ti je precej težko v življenju. Škoda je pa res, da eni niso zmožni občutit in razumet, kakose drugi počutijo. Sicer se pa alkoholik in narkoman sigurno ne počutijo ravno srečne. Nihče ni srečen na koncu. Vse je isto sr....

Res da je tudi ta potrebna, ampak takrat ko vse ostalo ne pomaga, ker zakaj te bo en klofutal, če pa te je na nek način še sam pomagal v to spravit. In ne, žal nimamo vsi istih pogojev in izhodišča, da dosežemo neko srečo v življenju, res pa smo si tdi po karakterju različni in eni take pritiske prenesejo, eni pa ne.

Uhhhh ne maram šminkerjev. In da se eni še brijejo po celem telesu, najhuj pa spodaj http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em119.gif Fuuuujjjj. Všeč so mi tipi, ne smejo bit presuhi, pa da imajo mal ega, ker drugač bi tud ob meni zlo trpeli... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif

Menda je že neprepoznavna... Pravi kolegica, da se ji zdi, da bo še samo en teden zdržala pokonci. Itak da hodi na vse možne obravnave. Ima pa izgovore zakaj ne je, take kot kaki odvisniki... Nek izgovor, ki itak vsak takoj ve, da ni resnica. Slaba tolažba je to včasih, a veš Kaj če pa to vse skupa sploh res ni. Te stvari, da si sam izbereš telo in starše ipd...

Ma ona ženska, ki je to rekla, se tako vtika v vse, res preveč, samo nima pa slabih namenov. Malo ima neke komplekse, ko hoče vsem pomagat, nikoli pa ni znala sebi. Pa ni slaba, ma ona da v dobrodelne namene mesečno sigurno 2 povprečni slovenski plači, tako da sploh kapo dol pred njo. Glede mame pa, res da se ženska ne bi smela vmešavat, samo pač je taka kot je in to ni pravi način odnosa do otroka. Ne morem sodit in ne poznam, govori se pa, da jo njena mama sili in kontrolira na vsakem koraku in nadira. In vem, da je mene moja tudi in to ni OK.

Ena punčka... ki jo imam tudi med prijatelji na FB ker me je enkrat kliknila in po pravici povedano, sploh ne vem če je to tisto dekle, ki jo imam v mislih in jo poznam v živo - res je boga, ima anoreksijo in danes že cel čas mislim na njo, ker sva se s prijateljico pogovarjali o njenih izjavah, ki kažejo na to, da je res ful v depresiji. Njena mama ji je rekla res grdo, da kar naj to še naprej počne, ne je nič, bo pač padla dol enkrat in šla v bolnico. Starejša ženska, taka ki ji res ni vseeno za nikogar, ji je rekla, da če se ji ne zdi, da bi mogli prej ukrepat. Hodi psihologu, samo ne pomaga - kako bo pomagalo, če rabijo očitno starši prevzgojo ona pa rabi pravo ljubezen in podporo, ne pa da jo zaničujejo?

Ko te nekdo prevara, sta v bistvu za težave v vezi kriva oba, tako je moje mnenje. Vsak par ima pa svojo zgodbo. In je brezveze razpravljat. V osnovi to ni najbol lepo dejanje jasno. Pomeni da nisi ravno karakter ali si pa v nekm obdobju,ko te je res čist vse sesulo.

https://www.youtube.com/watch?v=eufCY8KHuMA https://www.youtube.com/watch?v=FVI4fyXo9cY Včasih kdo misli, da je lahko. Ni, je pa vredno. Vsake kaplje znoja in tud zadnjega centa v denarnici. Pa res je zanimivo, da je v tem športu res kar precej poškodb, kakih zlomov, ampak je precej punc, ki jahajo. Sploh one male punčke, ki jih gledam ko se učijo. Takšna samozavest in pogum, da uau...

Ja no, ne poznaš moje situacije. Jaz tud s takim, ko enega drugega vpraša, ne bi šla ven. Pri men je bilo pa drugač. Iz določenih razlogov rada kar dolgo nekomu malo skrivnostna ostajam in ga spoznam v kaki drugi situaciji kot bi bila ta. Ker pač to je taktika ko vedno deluje. Midva s tem sva se že srečala, ampak če bo tako namenjeno se bova spoznala v eni spontani situaciji, ne pa tako. In teh situacij bo še ful, ta bi bila pa dobesedno vsiljena in sigurn ne bi bila jaz jaz... mogoče bi se od zadrege čudno obnašala.In nisem želela da ga kolegica pokliče, da bi mu jaz neko butasto vprašanje postavila. Ker drugač vem, da je vrgel oko name Samo zdaj nočem tega pokvarit.

Tist ko rečejo - bodi previden, kaj si želiš... Pred kratkim sem nekje tu napisala, da si želim videt, kako je s konja malo bolj zares past... No malo bolj zares, ampak da jo odneseš brez poškodb, ker tist mi pa res ni in ne vem sploh kako je imet zlomljeno roko in sploh kaj. In pol se mi je včeraj želja uresničila. Enemo konju se je zazdelo, da bi mal šel po svoje, pa je skočil tik pred mojega, ko sem galopirala in kar naenkrat je bilo "u jaz letim" in "u lej ko sem na tleh". Me je fajn katapultiralo na hrbet. Želela sem si pa sam videt, če me bo pol strah. In zgodilo se je sam to, da mi je tako nabilo adrenalin, da sva imeli pol prave dirke po parkurju in bi si upala karkoli preskočit. Ok naslednja stvar ki jo moram doživet, tist mi je malo manj zanimivo... in ne čakam komaj tega trenutka, samo po mojem da bom mogla to tud dat enkrat čez. Kako ustavljanje pred ovirami in da te po možnosti vrže čest te rampe... pa upam, da je ne dobim po glavi. Če se mi že želje toliko uresničujejo, hehe Imam še eno. A lahko jaz onega lepega jahača mal bolj spoznam Sicer ne vem kako bo to, če pa pol ko imam možnost, se grem kar skrit pred njim