mačky

Uf http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif Sej to pa vem, ja, iz psihologije Tist peklenšček govori angelčku...Hm... ja, sam pol če nimaš razšičneo v podzavesti, pol ni šans, da se ti to zgodi z normalno osebo, ja, jasno...

Hm... bolj bi rekla, da je to neka alergija, ker imam neke nevšečnosti ja, če jem stvari iz pšenice in preveč cukra, pa tud če preveč mleka. Pa ni modna muha, jaz to vem že 10 let, sam držim se pa ne vedno in potem imam težave... Pa ker je babica umrla za rakom na črevesju še zelo mlada, verjetno ni tak hec... Ljudje s celiakijo imajo namreč možnost raka na črevesju, če se ne bi držali diete. Pa nimam celiakije, vsaj ne potrjene, sam cel kup drugih težav. Ko se držim vse to čudežno izgine.

Kremno juho moram danes jest, ker bi naj bila na dieti... pa ne za hujšanje, čeprav ne bi bilo nobene škode Kako si lahk na dieti, če pa je tkao fajn jeeeest... muka... Drugače pa delam sataraš iz domačega paradižnika.

Uh, saj ne da sem res tako grdo napisala... Nikoli to za koga ne rečem, ampak ko pišeš, se je mal težko izražat, da bi si drugi lahk predstavljali Mal mi je ušlo :O) Pač ni mi bil všeč na prvi pogled, ker je bil tako mrk in me je odbijalo, zato ne da mi je bil grd, sam ni mi bil lep... Pobrala sem se stran, ker mi je kar zbilo samozavest. Pa še zdaj mi ni lep, ampak mi je pa privlačen, nejgova energija. Mi je lep na notri... Ni takšen, kot se zdi na prvi pogled. No, in nekaj mora bit na tem, neka energija, da spremeniš mnenje in da nekoga potem drugače vidiš. Samo to sem želela povedat. Uh, saj ne da ko mi je kdo res všeč, mi menda res na otročje potegne... Ne sprašujem se o tem, ja ali ne, ker to mi je jasno kaj hočem, ne glede kaj mislijo drugi (okolica, prijatelji). Sam točno vem kaj včasih ni pametno naredit, pa delam. Razmišljam samo o energiji, ki nas poveže, ni mi zdaj važno tole, samo primer je bil... Ker se tiče tud sanj, pa mi ni jasno, zakaj se mi toliko sanaj o starem atu, s katerim sva bila bolj povezana, o drugem pa sploh ne. In imel je posebno energijo, vsi ki so ga videli, ga niso nikoli pozabili. Ni moj biološki dedek (od polbrata), sam vedno razmišljam kako mi je bil kot oseba namenjen in tudi vedela sem v naprej, kdaj se bo poslovil - no ker v enem trenutku se je že prej, preden je umrl... Pa zakaj so eni ljudje toliko bolj - posebni in da si jih zapomniš? Samo razmišljam pač...

Haha )) A bi bilo možno, če bi živel nekaj stoletij ali tisočletij, da se ti v enem trnutku celo zvezde poklopijo tako, da zadaneš na lotu npr. ) Ni to neka moja želja, mogoče ker se zavedam, da ne bi mogla, sam teoretično če bi imel dost časa. Zadnjič sem spoznala nekoga, ki je zadel sedmico. Sem mu rekla, da ga bom pretepla... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif Ker je vse zapravil, jaz bi to bolj znala cenit ))

Hm... zanimivo Se pravi to so duše, ki si jih že enkrat srečal In očitno moraš določene stvari z njimi razčistit. S tem da jaz, vsaj mislim, ne ocenjujem ljudi po videzu. Mene kak lepotec ponavadi niti ne gane. Pa razmišljam, da gre tudi za ženske, no ne mislim, da so mi všeč ) Sam imam eno prijateljico, srečali sva se na enem tečaju in se takoj ujeli. Nisva se videli skoraj deset let, ampak sem joimela vedno v mislih in ona mene, ko sva se pa spet videli, sva pa zdaj res dobri prijateljici. Ima neo posebno energijo, karizmo, zato jo veliko ljudi pozna. Ne vem kaj je to - sam s takimi ljudmi jaz vzpsotavim nek tak globji stik. In ponavadi ne pustijo nikogar blizu, čustveno. Ta, ki mi pa trenutno hodi po glavi, pa na videz ni lep, me je ful odbil. Sem se sprva znašla v situaciji, ko sem ga ogovorila, nekaj sem ga vprašala, pa me je gledal in nič rekel... Ledeno hladno. Kar naenkrat sem se pa znašla v situaciji, ko sva se pogovarjala in je preskočila ena iskrica (ko sva se že ene petkrat videla). In zdaj je do mene popolnoma drugačen in dostopen, še na zmenek sva šla, sam bo to ena težavna stvar spet Ena energija me je prevzela z njegove strani, da me zdaj privlači - ker zakaj me prej ni niti malo, sama pri sebi sem si pa mislila da zgleda star in ne preveč lep. No in to razmišljam, kako se ti to lahko zgodi, da te kar naenkrat nekaj zadane, ne da bi sploh hotel. In kaj ti potem to pove - kaj bi moral s tem naredit? Kaj če se odločiš, da s tem človekom nočeš imet opravka pa greš naprej, pa pozabiš vse skupaj - si s tem kaj naredil ali ne? Ali se moraš zapletst v nek odnos oziroma se ti to itak zgodi, ker ti je namenjeno?

Kdaj se bo še tole razpeljalo in uredilo, končalo za vselej, da doživim svoj notranji mir in grem naprej v življenju po pravi poti. Pa lahko bi si že zapomnil, s čim se ukvarjam in gledal tudi, da imam nekaj v glavi, ne sam tiste splošne značilnosti ženske...

Zakaj se nam dogaja to, da nas nekaj zadane na prvi pogled? Kaj so ti ljudje, ki jih srečaš in se ti npr. zgodi to? Z duhovnega stališča nekako me zanima... Se mi sicer ne zgodi vedno, da se zaljubim na prvi pogled, ma vsaj nekaj ur mora vmes minit, ali pa dni, da nekoga spoznaš in se pogovarjaš. Enkrat se mi je namreč zgodilo, da sem šla na razgovor za službo in ko je direktor odprl vrata, pa sem ga že prej videla na sliki, nič posebnega se mi ni zdel - da me je kar ena energija prevzela, ko si pri sebi rečeš kako je en privlačen On mi pa ni rekel zdravo, ampak "nisem vedel, da tako dobro zgledaš." Po mojem mu je to tako nepričakovano zletelo iz ust ne da bi hotel, ker pač sem kasneje ugotovila, da je tak zelo vljuden in urejen moški z enimi manirami. Intervju je bil pa čisto sproščen, zelo malo o strokovnih stvareh, sicer je moj življenjepis kar nazoren pa po enih stvareh izstopa, lahko da sem zato potem dobila službo. Sam še nikoli nisem bila tako 100% prepričana, da jo bom Ko se ti zgodi tak občutek - občuti to tudi ta oseba ali ni nujno? Lahko bi bilo, da ti je nekdo všeč, ti pa njemu sploh ne, sam ponavadi je pri meni bilo skoraj vedno tud obratno, ni pa nujno da se je kaj naprej dogajalo, ker to je včasih odvisno še od kakih drugih okoliščin in lahko te tud mine.

Ja, ne - niti slučajno, da jim nazorno razlagaš... Vsak to sam enkrat ugotovi. Samo pač dejstva, da je to normalno, drugač nas ne bi bilo na svetu... V tem smislu. Joj nehi, enkrat mi je foter pri nekaj čez 20 rekel, ko je imel mlajšo ljubico, da če mislim da on pa ne seksa... Mi je blo kr slabo ) Sploh ker si njega nisem mogla zamišljat z mlado in lepo Pa sem bila tam nekje 24 že. Še zdaj imam travme

Jaz sem včasih delala v šoli in smo enkrat peljali otroke na izlet, se mi zdi da smo šli pogledat kako se predeluje odpadke in smo mogli da smo prišli do tja z avtobusom čez eno rampo, v hiški je bil paznik v taki mali pisarni in na stenah so bili koledarji polno nagih bab ) Kar naenkrat cel avtobus otrok gleda čez eno okno in se reži... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif Ponavadi jaz take stvari obrnem na nek primerne način na hec. Sicer pa tud moj dedi je imel to po garaži, pa ni vplivalo negativno na mene. Saj so lepe punce Dokler niso kaki res intimni posnetki seksa, kar si lahk čist narobe predstavljajo in da oni ne občutijo gnusa ob tem, ni to nič takega. Pa s sestrično sva našle doma playboye in jih gledale, zgleda sva samo mislile, da sva jih prav nazaj skrile - ker naslednjič jih ni bilo več http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/mellow.png Tam nekje na začetku OŠ. Ni bilo nič takega, sam lepe nage babe. Huj so ble one kosmate v Vročem kaju ) Sicer pa jaz sem levinja, nimam teh predsodkov... Obstaja celo ena slikanica za otroke, kjer so otroci sami risali in pisali kako to gre, v vrtcu - mama na atiju in tako naprej. Čist na tak otroški način nazorno, sam ne v podrobnosti no... Na koncu so izpeljali bistvo vsega tega otroci sami, pač zakaj to delamo - in ne vem kak je že zaključek, sam so ful dojeli zakaj vse to. To je bila učna ura z otroci iz vrtca in zraven je bilo opisano kako so stvari potekale, otroci so resno vzeli, noben npr. se ni smejal itd Ne vem pa naslova slikanice, je pa res dobra... za razložit stvari otrokom.

Marsikaj se da uresničiti. Samo če je v materialnem smislu, ko dosežeš, ni nujno da te to osreči. Pravzaprav sem sama na grd naćin ugotovila, da te ne. Oziroma ugotavljam... Kvečjemu prinese nesrečo in slabe stvari tebi in drugim.

Haha, saj je res mal creepy... Od takrat imam čudno življenje, bog ve kaj dela s temi predmeti )) In jaz sem si štela v ponos, mi je kr ego nabilo... Pa res maš ful odštekan avatar )

Meni se pogosto, ko se na novo zaljubim, sanja o tistem moškem, ampak sem ugotovila, da samo, če sem z njimi zelo nekako povezana, da gre za sorodno dušo. Tako se spomnim enih sanj 10 let nazaj z nekom, ki je res bil sorodna duša. o mi je povedala tud kolegica, zelo dobra astrologinja in po desetih letih sem vzpostavila z njim stik in ima še vedno mojo številko in nekaj mojih osebnih stvari, tako da jih vsak dan gleda. Me je ful presenetilo, pozitivno, čeprav veza se ni obnesla. Zdaj se mi spet o nekom intenzivno in res se čutim na nek način povezano, sam vem, da je to prehodne narave. Drugače se mi pa ne sanja o ljubimcih, vsaj en da bi se še spomnila za nazaj, mogoče da se mi je kdaj. Se mi je pa pogosto o starem atu, bila ful povezana, pa stari mami - isto. Medtem ko o drugem, ko nisva imela nekih stikov, se mi ni niti enkrat, pa še ko je umrl, nisem začutila poslavljanja duše, ker to se mi čist vedno zazdi.

Materialne stvari me ne zanimajo prveč, sam vseen bi pa prav prišla služba v tem trenutku ali uspeh v poslu http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png še prej pa rabim pogum, da speljem še določene stvari... In ...

Ok debate so tudi o zaslužku vzrediteljev - en vem katera draga in popularna pasma bi to bila, da imaš potem dobiček. Vem da naši niso imeli kakega posebnega profita, v bistgu enkrat celo veliko izgubo za par tisoč eur... Sicer pa če hočeš psa sam hranit optimalno, moraš poznat raznerja hranil. Men to ne bi bil noben problem npr. naredit nek jedilnik še za psa, če znam za ljudi, ampak ne vem, eč bi se mi dalo komplicirat. BTW naš škotski ovčas je jedel včasih samo makarone in pasjo radost, ker se takrat mislim da ni dobilo pasje hrane in je bil ful zdrav in lep... OK ne samo to, verjetno še kaj drugega, med drugim tudi kar nam je ostalo od kosila. Bil je res ful lep pes in je tudi zmagoval na razstavah, sam to ej cca 25 let nazaj, pa še mogoče 5 več. Sicer pa če že kupim hrano za svoje živali, kupim tisto kar vem, da je najboljše. Jaz imam 2 kunca in dobivata hrano, ki vsebuje zanju neko optimalno razmerje hranil. Sta moja srčka in zanju dam samo najboljše in mi ni bil npr. problem zapravit 800 eur za zdravljenje (računi za sice rveč mesecev...). Če ne bi, bi eden verjetno poginil. Večinoma itak jedo običajno zelenjavo z vrta in seno s kmetov, kar je zastonj, edino zelenjav aje draga, kar pa kupujem briketov, pa niso tako poceni... Na srečo teh ne jesta veliko, ampak če naredim računico, so pa psi cenejši...

Nisem prej videla tega. Ja, psi imajo rodovnik, iz katere psarne so pa prišli, pa ne vem več... Iz ene preverjene - sicer pa je moje mnenje, da to je tudi tako kdor si boljšo reklamo naredi in je dlje časa na sceni.... Tudi je imela mama že nekaj legel, ker jo že nekaj let to zanima, v bistvu že od malega, ko je imela enega podobnega psa in si je zato vedno tudi želela shih tzuja. Četrta psica je pa pasme grifon petit brabanson. Imamo to pasmo že cca 15 let. Ti pa povem, da ni tako enostavno in tako kto pri vsaki stvari traja nekaj let, preden se uveljaviš in sploh dobiš izkušnje. Nekega zaslužka od tega ni, to si ne mislit... Če se pa že misliš s tem ukvarjat, zahteva pa celega človeka, ampak se vidi, da te zanima in po mojem je tako, da nekdo pač mora to delat, ampak na tvojem mestu ne bi iemla cilja, imet leglo čez toliko in toliko elt, ampak najprej res dobro spoznaj pasmo. Imej nekaj psov in jih vodi na razstave in spoznaj ljudi in si ustvari ime. BTW jaz sem sicer proti razstavam, men je bilo to totalno mučenje psov, če mene vprašaš in na srečo mislim, da je moja mami s tem odnehala - ker stroški, če se greš vse po pravilih so taki, da si greš v minus. In mislim tudi, da pri določenih stvareh, npr. vzgoji, sploh za razstave, še ni imela dovolj izkušenj, še vedno... Sploh pa, če se misliš it to, je po mojem neprofesionalno si delat reklamo na forumih na tak način kot si jo ti. Naredi si nek blog in spletno stran, če je še nimaš. Imaš sploh srečo, da ti niso tega prepovedali. Ampak ti si stara šele 21, ful si še mlada... In je logično,d a ne veš vsega in da stvari vidiš vse precej rožnato, sam vseeno - jaz ti želim, da ti bo uspelo in da ne obušpaš kljub temu, da ne bo lahko. Jaz čakam na boljše čase, da bom kdja imela čas, da si pripeljem domov enega nemškega bokserčka... Vzreja me pa ne zanima, ker vem koliko je bilo pri tem neprespanih noči, pa ko sva z bratom ostala doma sama z brejo psico, je ravno takrat kotila in nisva vedela kaj naj, kregala sva se kdo bo šel šogledat ko ji je nekaj viselo iz riti... Na srečo se je dobro končalo in je še mama prišla pravi čas domov, smo se pa mogli kar zorganizirat... Pa potem ko smo pse oddali oz prodali, sem se še pol leta cmerila za enim... Amapk res ga ne bi imela sicer...

Tako kto sem rekla - v prejšnji temi, čist iz izkušenj, trmasti predvsem Naša je šla na razstavo in dobila slabe ocene zaradi trme, ekr ni nič ubogala... Prav je imela, men so te razstave mučenje... Naše psice ne znajo nič - sam lajat, ko prosijo za hrano, če imamo kosilo... Drugače so luštne, v bistvu jih imam moja mama, sam česanaj je pa res po uro na dan za enega, sigurno... Ena je imela alergijo na hrano in zdaj ne vidi čisto nič, ne vem zaradi česa. Ena popolnoma zdrava zaenkrat, tretja pa spet določene težave. Jaz sama ne bi iemla tega psa, so lepi, sam to ni zame - er psa si je treba izbrat glede na tvoj karakter, ne po lepoti.

Jaz delam v šoli že ene 5 let... Nisem ravno izbirčna, sam šolska prehrana je zanič. Ne si mislit, da dajo kaj na zdravo prehrano, ker gledajo samo an ceno. Vse je zapakirano in v tetrapakih - kar mi s ceno ne gre skozi, sam zato jih imajo precej manj zaposlenih... Vegetarijanski obrok pomeni, da ne dobiš mesa, en da dobiš več zelenjave. Npr. dobiš sojin polpet in krompir. Lečina juha pomeni tam, da najdeš notri 2 zrni leče in zmznjena zelenjava iz vrečke, ki sploh niam okusa... To polijejo z malo vode in dodajo vegeto in to je to... Preveč je sladkarij, kakih štručk, junk fooda ipd... Jaz nisem vegetarijanka, enkrat sem eksperimentirala v puberteti, dokler me ni mama prisilila, ki ima pač drugo mnenje... Drugač pa itak vseen, meso mi npr. paše jest, čeprav ne tako kot včasih. Sem anvajena pojest veliko zelenjave zraven, česar pa v šoli ni... Je predrago, pa verjetno sicer otroci nič ne bi jedli... Nimam nič proti veganom in tudi nisem vegan, sam se mi zdi, da v osnovi bi morali vsi pojest zelo dosti sveže zelenjave, ker to kar pojemo, je premalo. Ena solatka na dan je zelo zelo premalo. Človek bi moral zaužit 25 g vlaknin dnevno pa tja do 35, moiški še več, kar je najmanj ena skleda solate na obrok, če jih imaš 5. Pri sebi probam združit to, da pojem čim več surove zelenjave in zraven jem še nekaj mesa. Ne vedno, sicer ampak kolikor se da, šolski prehrani se pa izogibam, res, čim bolj...

Ko sem slišala za gen za debelost, sem rekla mojemu fantu, da ga imam Nekaj trenutkov tiho... In pol reče, da je nemogoče ker ima moja mama 39 kg... Malo grozno, sam res jih ima. Vseeno ga imam, sem ag že podedovala po kom, ej preskoču generacije, vsaj tisti, zaradi katerega kdaj več pojem OK, v bistvu je tako - gen za debelost ne obstaja, lahko kdo govori kar hoče, to je samo izgovor za tiste, ki iščejo izgovore za to, da preveč pojedo ali se jim ne da preveč migat... Vsak je lahko lepo postaven, če se potrudi. Če primerjam sebe in mojo mamo, sva si zelo različni samo po tem, da ko se ona sekira, hujša, jaz se pa zredim, ker takrat malo več jem kot običajno... In spim Ona že itak ne je nič, od nekdaj. Jaz sem nekje v povprečju, če se pa primerjam s kako kolegico oz. z dvema sodelavkama, ki imata tako 40+ kg, pa ker nekako az te osebe vem, kake prehranjevalne navade imajo, mi je pa jasno odkor teh plus kg... Od stradanja sigurno ne, ker bi bilo nemogoče. Ne vem, mogoče je gen, ko imaš večji apetit, to se mi zdi bolj možno.

Jaz sem levinja in vedno naletim na ovne, sam se ne ujamem z njimi v kaki stvari... Ne vem, a je to zato, ker name še dve ognjeni znamenji vplivata ali zakaj, sam se mi zdi, da so bolj brez življenja od mene... Potem oz. sem se prvič, mal prilagodila, se mi pa včasih zdi, da me vse skupaj malo duši... V podznaku sem strelec, drugo ap ne vem, strelec ali lev...

Aja, imam še eno željo... Želim si, da bi bila oseba, za katero mislim, da mi je mogoče dosti škodila v življenju, da se sama nisem dobro počutila, pa ne vem ali je to bilo hote ali nehote, srečna. In da bi ugotovila, da srelča ni v materialnih stvareh. In to si res iz srca želim. Če se to končno enkrat ne uresniči, sama pri sebi ne bom najbolj zadovoljna, nočem se pa več obremenjevat zaradi drugih...

Ja, treba je rečt dost... V mojem primeru bomo zmagali, ker sem se odločila, da bomo, ker smo rekli dost. Boprim se z vsemi štirimi, prihaja do groženj z nasprotne strani, kar pomeni, da se počutijo ogoržene in to je znak, da lahko zmagamo in kakor je vsaj majhna možnost, bomo Pokazali so šibko točko. Zlata ribica, drži pesti do konca...

Ko mi je umrl dedek, v bistvu dedek od polbrata, sem en dan prej vedela, da se poslavlja. V trenutku, ko sem se s staro mamo pogovarjala po telefonu. Videla sem migetajočo prozorno krogljico. In bila ej zelo pozitivna energija. Vedela sem kaj je, ker sem že prej nekajkrat začutila in opazila podobne pojave ob smrti koga, sam ta je bil prvi tak - poseben... Bila sva si zelo blizu. V vežici, ob žari, ko ni bilo nikogar, sem ga zelo čutila, kot da stoji ob meni in me tudi ni bilo strah, ampak je bilo prijetno. Ko so prišli drugi ljudje, je izginil... Ko sva z mojim šla prvič na pokopališče in sem pozabila kje je grob in sem mislila iskat - sem v prvem našla vrsto in se ustavila točno pri pravem grobu, brez da bi na drugih brala napise. Prvi prebrani je bil pravi... Žal pa grobov ne obiskujem... Se prepričujem, da ni potrebno, pa da se vzpostavi stik v mislih. Na začerku se mi je intenzivno sanjalo o njem, zdaj se mi tu in tam. O mojem pravem starem atu se mi ni nikoli... Nisem sploh vedela, da ej umrl - šele ko so povedali po telefonu. Nisva bila povezana niti malo. Spoštujem nejgovo življenje in mi je žal zanj, da mu ni bilo lahko, sam nisem pa čutila neke izgube in žalosti... Ko je umrla od polbratovga dedka nečakinja, sem tudi videla eno čudno stvar - veliko ptico, vsaj dva metra, ki leti mim okna... V 4. nadstropju... Hotela sem mojemu rečt, anj pogleda, pa sem se v trenutku ugriznila za jezik, da mi itak ne bo verjel, ker bo že itak izginila... Ptica oz karkoli je že bilo, zelo nenavadno se je videlo in zelo črno. Čez dva dni sem izvedela, da je ta teta umrla v prometni nesreči - zelo zelo zelo fajn oseba, nimam besed... To sta dve moji najbolj boleči izgubi v zadnjih letih, sploh ker sem bila na dedka navezana bolj kot na katerokoli drugo osebo na svetu, na starša pa sploh nisem.

Meni se pa včasih sanja o mojem ex fantu... In ne samo o tem, ampak se mi je še o enem drugem iz najstniških let. Še bolj čudno je to, da se mi je o prvem sanjalo točno na njegov rojstni dan, kar sem se spomnila po teh sanjah. V vsakdanjem življenju podnevi niti nimam časa mislit na kaj takega... Sicer je pa to že skoraj davna preteklost, ker imam sedanjega že 7 let... Je pa bil ta bivši po besedah moje kolegice, ki je po mojem zlo dobra astrologinja in vedeževalka, moja sorodna duša - ampak je bilo meni jasno, da ne morem ostat z njim, pa obratno tudi. In ko sva zaključila, sem se zavestno odločila za to, da pozabim in od takrat se sploh spomnila nisem nikoli nanj. Še celo, če bi ga slučajno srečala, bi se počutila čudno... Ko se zbudim in zavem sanj, mi je čudno in mal neprijetno, čeprav so mi sanje prijetne. Danes ali pa morda včeraj, je pa bila kaplja čez rob, ker se mi je sanjalo nekaj čudnega - pa prisežem, da nimam takih želja - ta bivši, jaz in moj sedanji skupaj, pa ne mislim naprej pojasnjevat...

Verjetno je odvisno od genov, ker jaz sem se kar malo zredila, pa ga nimam veliko. Bi ga morala imet na kupe... Pa še to, ko sem zdaj spet vsak dan zjutraj vsaj 20 minut na orbitreku, zvečer pa grem enkrat na teden še na pilates, kar mi je sicer babja stvar v primerjavi s tem, akr sem delala včasih, ampak v treh tednih se res zelo pozna, pri hrani pa pazim nekaj srednjega - ne v ekstreme kot kdaj.