Kabalist

Natanko tako!

seveda te razumem.

Ego ni MF, temveč je orodja. MF postane, če mu dovoliš, da se vsede na prestol, ki ni njegov. Vendar vsak resen osebnostni razvoj prej ali slej pripelje pred zid, katerega je treba prebiti. Nisem še slišal za kakšno pot osebnostnega razvoja, kjer bi bilo vse super OK.

Sem kdaj trdil, da sem duhoven? Me sploh ne briga duhoven ali ne-duhoven. Vsekakor je prav vse, kar ti pomaga, da si v praksi boljši človek. Žal nisem uspel premleti kaj veliko teorije, kar sem že nekje omenil. Imam pa navado, da vsak trenutek izkoristim za prakso. Tudi hoja po ulici je lahko praksa. Važen je odnos in ne veličastne besede. Je zanimivo brati, kar ste do sedaj zapisali. Vsakdo ima glede duhovnosti (jaz raje uporabljam nevtralnejši izraz osebnostna rast) svoj anbor razmišljanj. Vsakdo je notri padel zaradi različnih vzgibov. Vsakdo ima svoj scenarij, katerega je doživel in ga doživlja.

Ni problem. Konstruktivna razprava je vedno zdrava.

Saj ni govora o tebi. Povprečno pa človek tako deluje, če je rešen moralnih zavor. najbrž so tudi v tebe vgrajene temeljne moralne klešče, ki te preko notranjega čutenja onemogočajo že na samem miselnem nivoju. Ne moreš verjeti, kakšne zveri postanejo ljudje, če se znajdejo znotraj demoraliziranega družbenega kaosa.

Hja, vendar niti stotinja knjig ne more nadomestiti samo eno samcato sapico dejanske izkušnje. Tisoče potopisov med štirimi stenami ne more nadomestiti enega samega koraka v širni svet.

še to: Saj moraš napisati po svoje. Tvoja izkušnja je tvoja in prav je, da jo po svoje pobarvaš.

Večkrat sem zapadel v polemike, kaj je sploh duhovnost? Je to branje knjig o različnih področjih duhovnosti? Je to praktično delo na osnovi katere od metod osebnostne rasti? V knjigah marsikaj piše. Mnoge od njih so polne veličastnih idej, besed in teorij. Koliko so te ideje proizvod prakse avtorja in koliko samo njegove špekulacije? Prave poti osebnostnega razvoja ni. Za vsakogar je samo bolj ali manj primerna pot. Posebno na začetku poti je veliko iskanja njenega začetka. Včasih imaš srečo in hitro najdeš pravo, včasih pa iščeš, iščeš... Lahko se pridružiš neki organizirani skupini. Imaš prednost, ker jo najbrž vodi nekdo z izkušnjami. Lahko začneš kot samouk. Sprva je težko, a dobiš več izkušenj pri ločevanju zrnja od pleveli. Včasih stopaš in skoraj obušuješ, a ti v ključnih trenutkih pridejo v roke potrebni viri in srečaš potrebne ljudi. Mogoče nate naleti resnični mojster in ti podari kažipot. Ne glede na to, kako se duhovna pot imenuje, vsaka je težavna in polna kriz. Osebnostna rast je grizenje skozi kanalizacijo, kjer v ventilator misli vsake toliko časa udari velika kepa dreka. V teh trenutkih se blebetanje o angelih, duhovih, nevidnih mojstrih izgubi v kriku in smradu.

LJudje imajo radi vse na hitro in vse zapakirano v veličastje. Kakor hitro jim omeniš čas, jim stvar zasmrdi. Vsaka celovita metoda osebnostne rasti je življenski projekt. Joga, Kabala, Hermetizem, Zen ipd SE MORA živeti. Ne more biti samo košček intelektualne igrice. Če želiš VSE, moraš VSE sprejeti in za to prevzeti VSO odgovornost.

Ja, morale so družbeni dogovor, ki omogoča minimalni skupni imenovalec sobivanja. Moarala je nenapisan, zgodaj v zavest vnesen sistem, ki služi kot blažilec in posrednik med motivom za akcijo in samo akcijo. V Indiji veljajo čisto drugačne moralne norme kot pri nas. Kar je tam moralno, je pri nas mogoče nemoralno. Vsaka družba ima določeno toleranco do moralnih deviacij. kakor hitro pa te deviacije presežejo kritično mejo, se družba odzove kot organizem na virus. Prevelika koncentracija moralne deviacije uniči družbo. Takšne koncentracije povzročijo kakšni izjmeni dogodki (katastrofe, vojne ipd). takrat ljudje postanejo zveri. Zgodovina in sedanjost sta polni tega. Samo na TV poglejte! Ta družba je organizem, sestavljen iz celic - posameznikov. Morala družbe ni nič drugega, kot povprečje moralnosti posameznikov. Trdnejša, kot je moralna struktura družbe, odpornejša je na deviacije. Seveda pa moralnost ne sme biti pogojena s strahom pred kaznijo. Vendar je še vedno bolje strah pred kaznijo, kot moralna deviacija, ki vedno vodi v propad. Kaj so kal moralne deviacije? Najprej poudarjanje samo pravic, ne pa ustreznih dolžnosti. Nadalje je hudo narobe, ako se zanika nek moralni sistem, preden je vzpostavljen nek drugi sistem. Hudo je tudi, če se zanika moralnost kot takšna. Moralnost ni seksualna frustracija, temveč osebnostno ravnovesje človeškega duha kot socialnega bitja. Naravna pot človeka je zakon zveri in prevladovanja. To je izključevanje tujih interesov v korist mojih na osnovi pozicije moči. Turbokapitalizem je primer tega - pomanjkanje moralnosti močnih (v ekonomskem, političnem, religioznem segmentu). Človeško spontano je težnja po vladanju v kardelu. Zgodovina razvoja človeške družbe je zgodba o prevladovanju moralnosti nad zversko naravo človeka.

Hja, kako so različni načini. Zen je samo ena od množice metod osebnostne rasti. Pravzaprav je zen direktna metoda, ki kot ost prebije plasti neznanega in prinese luč samospoznanja. Za razliko do integralnih metod zen pritisne na eno točko uma in ga tam prebode. Za nekoga je to dobra metoda, za nekoga drugega pa ne. Naj ponovim... ni pomembna metoda, pomembno je, da se praktično dela na sebi. Branje o tem ali onem je samo igra. lepo je vedeti vse o tem ali onem, vendar je to prazno znanje, če zadaj ni prakse. Ta praksa pa je hoja po ognju, preboj čez trnov gozd in vzpon na vulkansko goro sredi žvepla. Duhovnost ni samo "kul filing", temveč "ugly MF šit". Vendar je svet z vrha gore lepši, kot iz vznožja...

Pravzaprav skoraj vsaka sekta, duhovnost ali kakor jo že imenujemo, ki ne pozna delujoče učinkovite poti osebnostne rasti, zaigra na človekovo najlažje obvladljivo lastnost - željo po biti sprejet, željo po pripadnosti in seveda željo po biti del elite. Stvar postane nevarna, ko se začne z izključevanjem zunanjega sveta. Ko ti sekta (ali kar je že) začne dirigirati način mišljenja, življenja in seveda postane lastnik vsega, kar si in kar imaš. Tudi v Sloveniji je nekaj takšnih združb, od katerih se nekatere skrivajo pod plaščem alternativne medicine, pomoči ljudem v stiski ipd. Nekatere pa niti ne skrivajo svojega militantnega elitizma. Ljudje, ki notri padejo, postanejo lutke v rokah vodij. Obljubljajo jim rešitev vseh težav. A cena, ki jo plačajo, je strahotna. Vsekakor kemijska in duševna sredstva, ki služijo pobegu iz realnosti, iz človeka naredijo najbednejše brste sužnja. Ves čas tudi na tem forumu opozarjam, da samo branje duhovne literature in filozofiranje o njej še ne pomeni resničnega naprdka in soočenja s samim sabo. Branje in filozofiranje pove o osebnostni rasti toliko, kot osamljena mastrubacija o izkušnji seksa s seksualnim partnerjem. Ni težko sebe zadovoljiti, težko je zadovoljiti partnerja (partnerico).

Nemoralen človek je podoben nekomu, ki se ne more odločiti, od kod bo začel svoj vzpon na goro samospoznanja. Morala je nekakšen kompas. Potrebuješ ga, dokler se ne znajdeš na terenu. Potem ga več ne potrebuješ.

Vsekakor se začne vsaka razprava pri pismenem uvodu. Free zna čitljivo pisati in to vsekakor MORAM priznati.

Ja, znanosti še kar veliko manjka. Sedaj se je komaj malce približala temeljnim zakonitostim fizičnega vesolja. V zadnjih 10 - 15 letih je pogruntala, da je ves hec vesolja v enostavnosti. Teorija strun je zame teorija o enostavnosti. Saj je potrebno preglodati kar nekaj knjig o teoretični fiziki, da so ti jasni temelji. A ko enkrat prideš do same srži te teorije, se izkaže, da gre za silno enostavno shemo.

Vsekakor, prijatelj! Branje o narkičih najbrž ni preveč lepa, je pa gotovo poučna izkušnja. POznam nekaj tipčkov, ki so boga našli v igli. Ko njih gledam vem, kaj nočem nikoli postati. Narko nebesa so v celofan zavit pekel.

zakaj ne bi rekli transsirius ali kaj podobnega? Dokler si navezan, toliko časa si suženj.

Saj ni važno, kako je Diana napisala in če se kdo strinja ali ne. Če ona misli, da je tako prav, potem zanjo to že velja. Zakaj bi kogar koli izven nje moralo brigati, kaj je pri njenem seznamu dobro in kaj ni? Ne mislim, torej nisem...

Vsakdo ima svojo pot in če na tej poti najde, kar išče in pri tem ne ogroža nikogar, ni treba biti malce...vkrejen. Pomembno je, da napreduješ skozi osebno prakso.

Hvala za info! Vsekakor bo zanimivo, čeprav sumim, da želijo alternativce malce stisniti. Saj veste, katera opcija je na oblasti...

Vse si povedal. nekdo, ki verjame, ne more komentirati nekoga, ki ve. Sam nisem nikoli nikomur osebno neposredno navedel glede hoje po poti. Omenil sem možnost, da so mnogi, ki samo berejo in nhič ne postorijo v zvezi s tem. Ti priznaš, da je tvoja duhovnost bolj na ravni branja. Zatorej zelo težko dojameš ozadje razmišljanja nekoga, ki je že pred več kot 10 leti izkustveno doumel, da je razum orodje in ne gospodar. Da je ego orodje in ne gospodar. Glede navedenih stavkov se lahko nategujeva skozi 10 postov in ne bo nobene koristi. Nekdo, ki verjame, ostaja pri vznožju hriba in mogoče zna potopise vzpona na vrh od stotine ljudi izrecitiratri na izust. A ta njegova "modrost" je nična v primerjavi z nekom, ki se je vzpel magari zgolj do polovice hriba in se vrnil nazaj. Razpravljanje o vzponu na goro ob njenem vznožju je zgolj umska masturbacija in nič več. Razvno med temi razpravljalci se rojevajo najfantastičnejše besedne zveze. Ti potrebujejo veličastje besed.

Um je orodje. Se kdo preveč obremenjuje z lopato, s katero prekoplje vrt?

Nisem rekel, da so strasti slabe. Potrebno je samo poznati njihov namen in se jim prepustiti, ko je za to primeren trenutek. Izza strasti so precej močne energije in hitro pripeljejo v pogubo, če postanejo tvoj gospodar.

Na določeni stopnji se mora vsakdo podrejati učitelju in obredu. Največja nevarnost na poti osebnostne rasti je napuh. Ta se porodi, če misliš, kako si vso pamet sveta zajel v dveh knjigah, ki pljuvajo po obstoječi ureditvi. Če hočeš hišo potreti, moraš vedeti, zakaj to počneš. Največkrat morali nasprotujejo ljudje, ki sploh ne vedo, čemu morala. Ne more zidarski vajenec pametovati arhitektu. Omenil sem že, MORALA JE ZAČASNA PARADIGMA NA POTI RAZVOJA. Dokler ne izmuši boljšega kladiva, moraš uporabljati tistega, ki ti je na voljo.