Kabalist

Mogoče lahko povem tudi drugače. Človek se naveže na zunanji svet. naveže se na svojo zunajo podobo, na svoj avto, hišo, bančni račun in svoj zunanji status (razni nazivi ipd.). Vendar je v tem past. Nikoli ni dovolj. Več hoče še več. Ta navezanost pripelje do strahu pred izgubo. kako človeka, ki je zaljubljen v materialno najlažje prizadeneš? Vzameš mu bogastvo. Vendar ne trdim, da je materialno slabo. Slab je lahko samo odnos do materialnega blagostanja. Navezanost nanj je slaba. Žal hiperpotrošniška družba drvi v to. Ljudje so vedno tesneje navezani na zunanje stvari in izgubljajo svoj notranji smisel. Namesto MISLIM, TOREJ SEM, prevladuje NAKUPUJEM, TOREJ SEM. Pehanje za zunanjim bliščem in statusom zadovoljuje vse štiri zunanje motive človekovega bivanja: težnje po preživetju, igrah, doživetjih in položaju. Ravno zato se pri Kabali na začetku velika pozornost posveti OBVLADOVANJU teh štirih zunanjih gibal življenja. Alegorija 2. Mojzesove knjige je glede tega še kako aktualen učbenik. Kdor ne pozna sporočila izhoda iz Egipta, ta se ne more imeti za kabalista (obstajajo takšni, ki se imajo za kabaliste, a dobesedno prezirajo Biblijo).

Verjamem, da živi v svojem svetu, ki ima popolnoma drugačne temelje, kot naš svet. Vendar mnogi, ki vstopajo v takšne svetove precej kratko potegnejo. Če sodeluješ pri neki razpravi, je stvar dobrega okusa, da vsaj poskušaš komunicirati in ne trosiš zgolj reklame.

Scientologija ima precej neučinkovito "službo za stik z javnostjo" in ljudje radi marsikaj verjamejo brez trdnega dokaza. Moje osebno mnenje je, da v primeru, ko nimam izkušnje, o stvari obdržim nevtralni odnos. Ne vzamem niti kot dobro, niti kot slabo. kakor hitro pa sem priča takšnim ali drugačnim izkušnjam, zavzamem stališče, ki izhaja iz neposredno videnega ali izkušenega. Za primer. Poznam tipa, ki je mešal čakre, sefire, angele, deve in vse skupaj začinil s precej skrajnimi tehnikami. Končal je v lokalni blaznici s precej težkimi duševnimi ranami. Izkušnja? Nekritično mešanje vsega z vsem lahko pripelje do negativnih posledic, saj se ti ne razodenejo nebesa, temveč norišnica. Skratka, ne gre neke duhovne smeri soditi po rumenem tisku, internetnem nakladanju, izza katerega so znani interesi in govoricah.

Mislim,da je bilo malce drugače. Omenil sem, da Evangelijev ne moreš dobesedno jemati za sveto zgodovinsko resnico. Namige o dejanskih vzrokih najdeš med vrsticami. Poznati moraš takratni ustroj družbe v Judeji in takratne običaje. Takrat je bilo veliko verskih ločin in tista gospoda v templju je bila ena od mnogih, čeprav relativno najvplivnejša. Jezusa so se namenili fentati zaradi politične grožnje uzurpatorski kraljevi hiši, ki je lezla v rit Rimu, kateri ji je dal oblast. Poncij Pilat je bil podkupljiv uradnik, ki je gledal zgolj na svojo korist. Jezus je bil grožnja, ker je bil Davidov rod in ne zato, ker bi ogrožal versko institucijo. To ni res. Krščanstvo je bilo lep čas ena od ločin Judaizma. Nestrpnost so prikazali verski spisi Krščanstva, saj je malce neokusno prodajati Rimu religijo, po kateri so taisti Rimljani božjega sina pribili na križ in na njem trenirali prebadanje s kopjem. Židje so bili kar pripravni krivci, še posebej po tistem uporu leta 70. Izza spora med Krščanstvom in Judaizmom ni drugega, kot politika. Mimogrede.... Krščanstvo je izumilo pojem verske nestrpnosti. V Rimu so vse religije sobivale. Si vedel, da so Horusa upodobili tudi v opravi rimskega legionarja?

Ni mi stopil na žulj, ker nimam žuljev. Želim si, da bi tip svoje misli iznesel v obče razumljivi obliki. Nič drugega.

Vsekakor. Ni dobrega ali slabega, a pozitivno in negativno je stvar dogovora...

Hm... našteti seznam niti niso demoni. Kaj ni božji dar, ko snedeš dobro čokolado? Tisti,, ki ne marajo čokolade, niti ne vedo, kaj zamujajo

Kaj sploh razumeš svoje besede? Najbrž nisem edini, ki ne razume tvoje verzije domačinskega jezikanja...

Sem odstranil viške...

Seveda, saj se vsega enostavno ne da izmeriti, oziroma še ni ustreznih tehničnih sredstev. Razum lahko na osnovi razpoložljivih podatkov in urejene sistematizacije najde res neverejetne povezave. Močan razum ima urejen simbolni nabor. V Kabali je ena prvih stvari sistematizacija simbolnega nabora. je zajebano, saj traja kar nekaj časa, da se pokažejo sadovi tega dela. Pač... učinek je uravnotežen z vloženim.

Tudi tvoja razlaga Piko gre v ta kontekst. Najbrž gre za mešanico več dejavnikov.

Strast je "področje" egozavesti. Delovanje iz strasti je vedno odzivanje in ne aktivna pobuda. Strast je precej fiziološka stvar in večkrat izključi zdrav razum. To pa ni dobro. Zdrav razum se ne izkljaplja, temveč se preseže, a strast ga ne prsega, saj je nižja kategorija (skoraj fiziološka). Brezpogojna ljubezen in strast ne gresta skupaj, saj sta na nasprotnih koncih palice.

Zaenkrat ti vodiš za cca. 200 prispevkov.

Tema je nujnost, kajti drugače ne bi imel izkušnje o tem, kaj je svetloba. Ni primerjave. Gnosticizem (Krščanstvo veliko vleče iz tega) v sebi vsebuje veliko past - realnost deli na dva nasprotujoča si pola. Vsa nasprotja so navidezna in služijo dinamiki razodevanja.kako boš vedel, kakšna je noč, če si ves čas na dnevni strani sveta? Aja, pozabil sem. Verniki verjamejo, kar jim drugi rečejo. Zatem o tem preberejo v knjigah... O tem bi lahko zapisal lepo parodijo.

Nasilje v imenu vere je zgolj zloraba verskih čustev za politične ali ekonomske namene. Zaradi norcev, ki gredo k Alahu tako, da se razstrelijo, Islam NI SLABA religija. Vsako vero ali idejo je moč uporabiti v sebične namene.

To pa ne. Vsakdo plačuje zgolj za to, kar sam stori. Bog ni tako neracionalen, da bi krivdo mešal kot karte. Vzroke za lastne tegobe vedno najdeš ZGOLJ v sebi in nikjer drugje. Žal je ljudem težko broditi po lastni kanalizaciji, ker pač tam smrdi.

Upor v Judeji so Rimljani zatrli in razselili Žide, katere niso uspeli (ali se jim ni ljubilo, komu mar) pokončati. Med njimi so bili tudi pripadniki Krščanstva, takrat še ločine judaizma (t.i. Šola milosti). Takrat so začeli Krščanstvo širiti tudi med pripadnike drugih narodov. Ko je Krščanstvo postajalo rimska religija, je izgubljalo svoje židovske korenine. Krščanstvo je postalo do Židov sovražno šele kasneje, v času širjenja Islama. islam je bil takrat strpen do vseh religij knjige, kot so rekli Krščanstvu in Rabinskem judaizmu. Krščanstvo je takrat začelo pridobivati politični vpliv in zaradi pohlepa po moči se je izoblikovalo to, čemur rečem krščanska genocidnost. To ni verski fenomen, temveč politični. Krščanski pridigarji so za opravičevanje preganjanja Židov izmislili famo o križanju jezusa. Križali so ga Rimljani. Niso pa ga križali zaradi verskih zadev, temveč zaradi politike. V Evnagelijih, čeprav so prirejeni Rimu in njegovi politiki, so namigi o tem. Samo najti jih je treba. Pač... že leta 33 je bila največja kurba pod soncem tolsta dama Politika. A dogodka iz leta 70 in v srednjem veku sta povezana ravno skozi razvoj Krščanstva od židovske ločine do svetovne religije, ki si je prisvojila tudi posvetno oblast. In v tem je izvirni greh.

Hja, čas je itak relativen. Imaš ga toliko, kolikor si ga vzameš.

Ne, da mi ni jasno. Slog pisanja in uporabljena terminologija sta me spomnila na nekatera besedila, katera sem zasledil v popularni duhovni literaturi.

O ja, sa tem se pa še kako strinjam.

SE strinjam. Budizem je meni osebno ena od zanimivejših duhovnosti. Malokatera religija je tako praktična.

Ah, te romantične predstave. Angeli privzamejo obliko, prilagojeno zavesti tistega, ki jih vpokliče. Nekdo vidi bitja s krili (korenine te predstave so v kabalističnemu pojmovanju razodevanja Boga in iz tega izhajajoči kozmologiji ter tudi nauku o človeški zavesti), drug vidi jezdece ipd. Obstajajo samo nekatere grobe podobnosti. Angelov maščevanja ni, dokler si jih kakšen sprevržen človek ne prikliče. Tudi takšni obstajajo. Gre za koncentracije namenske energije in za izurjenega maga ni problem naklepati skupaj kaj negativnega za delanje zla. Običajno takšni ljudje prej ali slej kratko potegnejo. Zgodovina okultizma je polna takšnih modelov.

Vsekakor. Vendar sem osebno skeptičen od znanstvenih metod v duhovnosti. Znanost je enostavno prekratka za vrednotenje duhovnosti in predvsem fenomenov duhovnih izkušenj. Saj do določene stopnje gre znanstvenost metode, a pri naprednejših duhovnih izkušnjah odpove, ker tam odpove duti sredstvo interpretacije - razumni jezik. Naj ponovim misel, katero sem nekje že napisal: Mistik, ki želi z besedami opisati svojo izkušnjo, največkrat govori popolne neumnosti, če so besede približno blizu. Ako pa njegova poripoved izgleda razumna, je vsebinsko gotovo daleč od izkušnje. Kako znanstveno ovrednotiti proces priklica kakšnega angela? Kako izmeriti uspeh? Žal je znanost v tem primeru precej bosa. Lahko bi merili možganske valove izvajalca, vendar si z rezultati zunanji opazovalec ne bi mogel veliko pomagati. Vsekakor pa ne dvomim v rezultate, katere scientologi dosegate. Vsaka verodostojna duhovna pot MORA temeljiti na utečenem psotopku. To žal velik del duhovne publike ignorira. Ko greš na hrib, se držiš ene poti.

Poskušam pisati kar se da razumljivo in enostavno. Zaradi tega se tudi izogibam slengovskim in trendovskim izrazom. Nič ne leti nate. Govorim splošno. Materija je samo zgoščena svetloba in nič drugega. To je fizika že pred mnogo leti ugotovila in izmerila. Tema je človekova samovolja, ki izhaja iz napačnih kalkulacij na osnovi omejenih podatkov. Vendar tudi to ni nekaj, kar ni božjega. VSE je božje in od Boga. Ker je Bog vsemogočen, je popoln in zaradi tega je vse del popolnega božjega razodevanja. Niti najkrutejša dejanja niso izven tega.

To se itak ponavlja vsake toliko časa. Vprašanje je samo, kakšna norost in ali nesposobnost pripelje do tega. Vsekakor pa ne verjamem raznim duhovnežem, ki mahajo s palico apokalipse.