Kabalist

Brezpogojna ljubezen je ena največjih fascinacij duhovnežev in duhovitnežev. Vsi jo imajo na jeziku. Vsi bi radi brezpogojno ljubili. Verbalno pač ni težko. A praksa? Brezpogojna ljubezen je predstavljena kot brezpogojna nenavezanost. Svojega partnerja ali otroka ne moreš brezpogojno ljubiti, dokler te zaboli ob misli na izgubo. Brezpogojna ljubezen je aktivni produktivni odnos do sveta okoli sebe, na katerega pa nisi z ničemer navezan.

Ljudje so odvisni od čuda stvari. Najprej se je potrebno ozavesti svojih odvisnosti in jih ovrednotiti. Nekatere odvisnosti so škodljive za razvoj. Izpostavil bi napr. odvisnost od odnosov ali odvisnost od rutine. Nadalje so razne tehnične odvisnosti (odvisnost od TV, mobilnega telefona, računalnika,...) Za obvladovanje tega niso dovolj samo knjige (odvisnost od duhovnega čtiva ), temveč je potrebno kar dobro pljuniti v dlani, kamor se je treba vzeti...

Tudi to. Govoril sem o ljudeh, ki se gredo duhovnost, vendar ne živijo to duhovnost. Malce podjetnejši si pa omislijo tovrstni posel, ker ljudje padajo na modne besedne zveze. Z malce spretnega gobcanja vedno najdeš naivneže, ki potem v eni sapi pravijo, kako so odpirali čakre in so vstopili v angelski svet. Scientologije nisem nikoli imel za neko znanost, čeprav ne oporekam rezultatom, katere so posamezni člani & članice dosegli. Pravzaprav nobene duhovnosti ne jemljem kot znanost. Znanost ima svoj sistem, duhovnost svojega. Vsaj na trenutni stopnji razvoja znanosti nin duhovnosti je tako. Nekatere kabalistične smeri imajo presenetljivo veliko skupnega z znanstvenimi dognanji, vendar še vedno ne morejo biti znanost. Sicer se poskuša duhovne uvide znanstveno ovrednotiti, vendar tega ni moč tako zlahka storiti. Vsekakor dihalne vaje, kontemplacija ipd. koristijo telesnemu in duševnemu zdravju, vendar teh učinkov ni možno popolnoma znanstveno ovrednotiti. Napr. duhovne vaje, katere sem prilagodil splošni publiki, omogočajo skoraj popolno odpravo jecljanja. Vendar teh rezultatov ni moč postaviti kot znanstveno dognano metodo za ozdravitev te nadloge. Enostavno je preveč spremenljivk in premalo podatkov o dejanskih učinkih.

Mislim, da je največji problem velikega dela ljudi, ki se gredo duhovnost pomanjkanje praktičnih izkušenj. Veliko jih govori na osnovi prebranega iz množice knjig, predvsem popularnega branja. Praksa je tisto, kar ima vrednost. Kakor hitro pridobiš izkušnje, na vse gledaš drugače. Debate o tem, koliko je neka metoda ali pot dobra, ne moremo končati, ker je izkušnja nekoga, ki je NOTRI drugačna, kot izkušnja nekoga, ki NI NOTRI. POmembna je osebna izkušnja in lasten napredek. Duhovnost ni samo fino zadovoljstvo, dobri občutki, temveč jebene (oprostite izrazu) krize, ki te večkrat spravijo na rob. Najraje bi vse skupaj zavrgel in šel naprej po starem. Ampak ne! Pregrizljaš se skozi tisto mrežo, polno dreka, nakar te čaka nov tunel...

Vsekakor!

Reformacija je imela pozitivni vpliv na evropsko kulturo in miselnost. O tem ni nobenega dvoma. Najbrž ste spregledali drobne opombi - NE VSE, MNOGI, MNOGE ipd. besede NE mečejo vse v isti koš, ker je protestantski svet silno pisan in v mnogočem nenavaden. Potrebno je ločiti prave cerkve, katere imajo svoje korenine v Luteranstvu in sekte, nastale na osnovi blodenj posameznikov ali posameznic. Posebno manjše in mlajše (manj od 200 let) so posebej napadalne. Evangeličani, kakršni so pri nas večinoma v Prekmurju in v večini Evrope (med drugim v Skadinaviji) so daleč od fanatizma in praznoverja, saj so našli svoje mesto v družbi in niti ne težijo za kakšno "vodilno" vlogo v boju s "silami zla". tega ne potrebujejo, ker so del družbe. Verjetno sem bil dolžan tega pojasnila, ker sem najbrž pustil vtis, da sem nasprotnik reformacije in iz nje izhajajoče oblike krščanstva, kar pa nisem. Sem pa nasprotnik verskega fanatizma, praznoverja, elitizma, poneverjanja Biblije in delitev na sile dobrega in sile zla.

Hvala za informacijo!

Dejavni vset je polaren. vse v njem je razdeljeno med dva pola. Oba sta potrebna, kajti medsebojna tenzija poganja svet. dejavni svet je dinamični sistem prepletanja štirih gibal, ki se manifestirajo preko dveh obrazov. Tako temu rečemo kabalisti. Večji obraz je makro dogajanje, a majši obraz je mikro dogajanje. Mikro dogajanje se dogaja v nas samih, je naša osebnostna dinamika. V njej sta ideji dobrega in zla samo začasni vrednosti. Vrednostni sistemi niso statični, temveč dinamični. Generične ideje so sicer skupne vsem, vendar niso absolutne. Ni vsaka smrt slaba, niti ni vsako rojstvo dobro. Jin-jang princip je sistem interpretacije. Kabalisti pravimo, da je dobro vse, kar služi razodevanju Boga. Slabo je pa vse, kar ga zavira. Vendar slabo MORA obstajati. Skozi zaviranje se razodevanje bogati, pridobiva dodatne vrednote in dokazuje svojo moč. Slabo se je spuščati v borbo z negativnim v sebi. Gre za preoblikovanje, razumevanje in soočenje. Skozi metodo osebnostne rasti spoznavaš lasten pekel in njegovo energijo porabiš za gretje lastnih nebes. Razlika med razsvetljenim in nerazsvetljenim je v tem, da eden ve, drugi pa verjame. Preprosto pomeni, da moraš prepoznati svojo vlogo v svetu in se soočiti s svojimi notranjimi demoni. To je del samorazvoja. Metoda, katero prakticiram, pozna sedem stopenj, katere karakterizirajo značilne krize. Vsaka kriza je del sistema in če krize ne premagaš, ostaneš tam, kjer si. Materija je del realnosti. Nima nobenega smisla se z njo boriti, ker borba z materijo pomeni borbo s samim sabo, kar ni produktivno. Strah pred materijo, oz. temo materije so si izmislili strahopetneži, kateri se bojijo prve krize, ki jih čaka na poti razvoja - soočenje z resnico o svoji vlogi.

Prav imaš. Seveda pa angelske energije niso neka ekskluziva. V vseh duhovnih smereh obstajajo ustreznice, samo drugače se jim reče. Do istega se pride po drugi poti in pri tem se uporabljajo druge besede. Si ena redkih, ki angele ne jemlje kot neko samopostrežno, kamor prideš, poprosiš in že so vsi okoli tebe.

Mnoge (ne vse) protestantske sekte so OBSEDENE, kajti mnogi verniki teh sekt so svojevrstni fanatiki. Skozi svoj domači prag sem spustil že kar čedno število posrednikov božje besede (naj bi bila božja, čeprav je izgledala kot temna noč pekla) in se naredil naivnega. Celo na kakšen verski obred sem šel in zato sem dobil kar lepo sliko. velik del teh ljudi je obseden s satanom in zlom. V njih sem začutil neko bolestno gorečnost, usmerejno z neverjetnim praznoverjem. Večkrat si razbijam glavo z vprašanjem: "Kaj je normalne, umsko zdrave ljudi pognalo v tako kričeče praznoverje?" Priča sem bil neverjetenmu potvarjanju Biblije. Mnogi od teh ljudi resnično trpijo in do njihovega trpljenja ne čutim nobenega sočutja, saj so se sami spravili v ta položaj. Ko sem na enem od predavanj vprašal, kdo jim je dal pravico, da so spremenili del Biblije in predstavil dokaze o tem, mi je predavatelj hladno odvrnil, da me je zavedel satan. In to sem doživel koncem 20. stoletja... Satanisti... to nekakšni uporniki, ki so za upor instituciji izbrali risanje narobe obrnjenih pentagramov, otroško klicanje stričkov z dermatološkimi težavami in vse to začinili s preveč maliganov. Tu in tam se najde kakšen satanistični škof, ki je samo seksualni manijak, katermu letijo besede iz ust. V tem ni nobene škode.

Hm, če hočeš skopati jamo, potrebuješ lopato ali kramp. če želiš skuhati juho, potrebuješ lonec, ogenj in surovine za juho. Za vsako stvar je potrebno orodje. Pri pogovoru o energijah trčiš v enačbe. Pri govoru o ljubezni pa največkrat trčiš v nakladanje o sprejemanju, odpuščanju ipd. Ljubezen ne moreš postaviti v enačbe, ker ljubezen ni del dejavnega sveta, temveč se v dejavnem svetu samo manifestirajo učinki ljubezni. Gravitacija je del enotne teorije polja. Vendar je razprava o tem na tem mestu malce mimo, ker gre za vsebino, ki je silno obširna in zahteva še kaj več od pavšalne filozofije.

Bog je tudi v enostavnosti. Ne gre za potrebovali ali ne potrebovati, temveč za okvir. Duhovnost in osebnostna rast morata postati življenje. Ako je to v okviru določenega institucionaliziranega sistema, pač uporabljaš besede te institucije. Osebno vedno dvomim v duhovneže, ki zavračajo vsakršno organiziranost ali urejenost. Odsotnost urejenosti je kaos. lažje je pluti po mirnem kot pa razburkanem morju. Saj ima borba z neurjem svoj čar, a če želiš priti iz točke A do B, pač želiš to opraviti optimalno. Duhovnosti se ne moreš naučiti iz knjig. Vedno mora biti zraven še neko socialno okolje.

Ne pozabi, da so Žide Rimljani kar dobro iztrebili. Zatem so to poskušali še mnogi. predvsem je izza teh pogromov tudi razmišljanje, kakršnega si navedel. Nekatri pač ne morete, da ne sovražite ali ne širite sovraštva. Krščanski fanatizem gre vedno z roko v roki z genocidnostjo (niso bili samo Židje tarča krščanskega sovraštva. Svojo ceno so plačali tudi narodi Amerike in Afrike). A Krščanstvo je bilo sprva samo ena od židovskih ločin, katera se je odrekla svojih korenin in pomagala pri genocidu nad svojim izvorom. Seveda pa Krščanstvo ni krivo tega, temveč so krivi ljudje, ki so hoteli preveč lesti v rit Rimljanom. Ko enkrat sovražiš, je težko ta to prekiniti. lažje je sovražiti, kot ljubiti. Lažje je iti po hribu navzdol, kot navkreber.

Negativne misli so posledica zgrešenih umskih kalkulacij. Um je nenatančen, ker ima na voljo končen obseg podatkov. Posledice teh negativnih kalkulacij, ki so večkrat v napetosti z notranjim čutenjem, so usedline, ki nas zavirajo. Temu rečemo demoni. Ker tudi pri tem obstajajo določene zakonitosti, določeni generični skupki negativnosti, so jih v starih časih personificirali in poimenovali. Kabalisti so tokom tisočletij našteli kar čedno vojsko tega. Seveda to niso neke sile izven človeka, temveč so njegov lastni proizvod. Skratka, z lastnimi demoni se mora vsak sam soočiti. V peklu pač sam kričiš!

Verjetno je možno. Tahioni so samo manjkajoči člen, ki pa je vedno manj potreben zaradi precej nazorne teorije strun. O tem sem prebral kar debel špeh, skupaj s spremljajočo potrebno literaturo. lepota te teorije je v njeni enostavnosti, vendar popolnoma negira velik del duhovitniških filozofij o ustroju sveta. Po tej teoriji NI neskončnosti. Ravno sedaj sem že precej blizu vzajemnosti kabalističnega načela gibal in te teorije. Enotna teorija polja z eno samo enačbo povezuje vse, iz česa je vesolje sestavljeno. Temna materija je natanko to, kar pove ime - materija, ki ni del zvezd in jo je precej več, kot so do pred kratkim računali. Zaradi te materije je vesolje v precej elegantnem ravnotežju.

PO mojem mnenju je potrebno ravnotežje teorije in prakse. Najprej potrebuješ navodila, narediš po navodilih in potem vidiš, kako je šlo. Na osnovi lastne praktične izkušnje zatem po potrebi dopolniš recept (ko to pišem, pečem piškote). V duhovnosti je isto. Nujno je ravnotežje. Ko imaš določeno prakso, izkušnje, precej hitro prepoznaš določene stvari.

Kdor vas je primerjal z jehovci pač nimam veliko pojma o duhovnosti. Vsakdo, ki se gre resno osebnostno rast, bi moral imeti vsaj splošna znanja o najbolj znanih poteh osebnostne rasti. Ljudje pač radi vse, kar ni nek močnik vsega z vsem, podprt z modnimi duhovitniškimi izrazi za nekaj negativnega. To je posledica strahu, kar sem že večkrat poudaril. Večina se gre duhovnost, a se boji soočenja z drekom, ko ta prileti v ventilator. A če se plaziš po kanalizaciji lastne zavesti, nanj prej ali slej naletiš.

Za isto stvar uporabljaš drugačne besede. Je pa res ljubezen precej težko opisljiva stvar, saj večinoma gre za stvar, ki presega moč besed.

seveda nisi ovca Vsekakor tudi sam želim ugotoviti, kaj me moti. Seveda imaš prav. Želel sem nakazati, da ni vedno vzrok v meni. Samo to.

He, he, tudi pri računalniških programih obstaja nekaj podobnega.

Gotovo si tam bil in veš... No, hecam se! Naj izklopim sarkazem. Vsi nematerialni deli zavesti (ego, sebstvo, duša in duh) bivajo v višjem in nižjem astralu. Nižji astral se na poseben način prekriva z dejavnim svetom, dočim se višji astral prekriva z nižjim mentalom (da vas ne mučim s hebrejskimi izrazi). Jakobova lestev nazorno prikazuje ta razmerja. Vse ravni bivanja so medsebojno prepletene in samo v dejavnem svetu obstajajo štiri gibala. V vseh ostalih ravneh so ta gibala še nerazodeta. Naš razum občuti čas samo zaradi čutil in okoliščin dejavnega sveta. V sanjah napr. nihče ne občuti poteka časa. Dobro in zlo je del človekovega stališča, ne pa absolutnega stanja stvari. V višjih nivojih ni ne dobrega, ne zla, temveč zgolj razodevanje božje volje. Gotovo si bil v tem vesolju. A šalo na stran! Angeli nadangeli in duhovi so generični elementi zavesti- Kabalisti so jih popisali, klasificirali in izdelali metodo, kako jih obvladati na način, ki obogati človeka, ki z njimi dela. Literarne predstave so precej beden približek, kajti neopisljivo je težko opisati. Fotoni so delci brez mase. Vendar se tudi masa obnaša na podoben način, kot energija. Žal je vrednost planckove kontante tako nizka, da tega ni moč videti na oko. Hitrost 300.000 km/s je pač dejstvo, kot je dejstvo, da ima elektron negativni naboj ali da zemlja kroži okoli enega sonca. Vzemi v roke kalkulator, vstavi vrednosti v enačbe splošne relativnosti, kvantne mehanike in teorije strun, pa ti bo jasneje. Ni neksončne hitrosti, sicer bi dobili neskončni dejavni svet, ki pa je končen. Vsa štiri gibala vesolja so končna: gibanje, energija, prostor in čas.

Če me nekdo naredi živčnega, pravzaprav sem zraven njega vedno živčen, je za to nek razlog. Svet je tako urejen, da ne moreš biti prijatelj z vsemi in tudi vsi nočejo s tabo prijateljevati. LJudje pač nismo vsepovprek kompatibilni. Bilo bi precej dolgočasno, da bi tako bilo. Vzrok ni nujno v nas samih. Lahko je vzrok tudi v človeku, ki te dela živčnega. A vzrok se vedno projecira v tebe in to se da ugotoviti. Sam pač nisem ovca, ki bi za vsak slab občutek iskal zgolj v sebi. Se mi je že zgodilo, da sem o nekom imel slab občutek in izkazalo se je, da oseba ni imela čistih namenov. Samo občutek me je rešil pred neprijetnostmi. Za pozornega človeka je vsakdo skoraj odprta knjiga. Skozi duhovni razvoj si izostriš čute in zlahka bereš občutke. Kar koristno.

Tudi pečine so del gore. Lahko hodiš okoli gore (bereš knjige) in samo občasno greš malce v hrib. Nakar se utrudiš in se vrneš nazaj. Takšni ljudje se sicer radi izražajo v modnem duhovnem jeziku, vendar nimajo pravih osebnih izkušenj. Predvsem jim manjka izkušenj pri brodenju čez krize, ki so nujen sopotnik. Tam, kjer je veliko besed o ljubezni, sprejemanju, občutenju in različnih energijah, sem skoraj prepričan, da v ozadju ni verodostojne izkušnje. Pot navzgor pač ni postlana z rožicami. Tudi kakšno pečino je treba preplezati. Vendar te izkušnje hoje v hrib izučijo, kako premagati tudi te izzive. Največkrat je strah pečin tistih, ki jih opazujejo iz varne doline.

Za razne kabalistične šole se na spletu valja precej reklam, a meni se zdi neokusno to reklamirati na tem mestu. Tega mi ni treba. Te teme nisem odprl zato, da bi se nategovali okoli tega, če imam ali nimam pravice govoriti na način, kakršen to počnem. To temo sem odprl iz enega samega razloga: KDOR ŽELI NEKAM NA TA FORUM PRILEPITI REKLAMO, NAJ JO SEM PRILEPI, DA BODO EPP SPOROČILA NA ENEM MESTU IN NE RAZMETANA TAM, KJER JIM NI MESTO. Pri tem nisem niti z eno samo besedo omenil Kabalo ali kaj podobnega. Verjetno so nekateri živčni samo ob pogledu na moj prispevek in pišejo, še preden preberejo. Drugače ne bi nekateri v tej temi napisali, kar pač ste.