Kabalist

Vsakdo od nas potuje skozi čas glede na njegovo mesto v ustroju vesolja. Čas je resnično relativen in naš občutek časa je posledica linearnega determinizma, katerega suženj je razum. Razum je ta, ki zaradi razmerij vseh štirih gibal ne more drugače razumeti svet - linearno sosledje vzrokov in posledic.

Se strinjam. Moralnost je samo lopata, s katero opraviš določeno delo. Eno je, če slepo slediš moralnosti brez zavesti o njenem ustroju in namenu, a drugo je, če se zavedaš njenega namena, njenega dosega in veš, kdaj jo zavržti v korist etičnosti.

Saj je prav, da vprašaš. Če se aktivno podaš na pot spoznavanja svojega čustvovanja, se boš čez čas spomnila na to, kar sem napisal. Ne gre za nadzor, temveč spoznanje, opazovanje, pozornost. Strast je samo izbruh čustev mimo varovalk notranjega čutenja. Strasti so nižja raven čustvovanja. Predajanje strastem je nasprotno od osebnostne rasti, ker gre popuščanje nižjim segmentom zavesti. Osebnostna rast je pot navzgor, ne navzdol. Vsaka pot navkreber pa je napor.

Preprosto. Tvoja čustva so vedno odziv na neko dogajanje. Notranje čutenje je del egozavesti, kjer je shranjen moralni sistem človeka in izkustva, ki niso neposredno del spomina. Čustva so fiziološka kategorija, saj medicina ve, kako se ob čustvenih odzivih sproščajo določeni hormoni in kako telo deluje v teh primerih. Včasih je energija čustev prevelika za nadzorni sistem notranjega čutenja in takrat rečeš, da reagiraš preveč burno, morebiti celo neustrezno, saj reakcije čustev niso vedno pod razumskim nadzorom. Malce pomisli o svojih čustvih in predvsem vzrokih ter posledicah. Sam sem se vsaj na začetku kabalističnega treninga veliko ukvarjal s čustvi iz čisto praktičnega vidika. Zanimal me je ustroj. Opazoval sem vzrok nekega čustva in ga raziskoval, opazoval njegovo izražanje in posledice. Zanimiva stvar. Čustva so recimo kriva, da včasih človek želi hitreje govoriti, kot lahko misli. Takrat še kako prav pride nadzor nad čustvi. In tega je še veliko.

Demina, pravzaprav si podal malce razlage k mojim zapisom in jih razširil. Vsekakor moram primakniti nekaj dopolnil: Razum ima svoje meje. Razum lahko nadzoruje samo to, kar mu je namenjeno. Ni potrebe za bolj zapleteno vesolje. Razumu je namenjeno dejavno vesolje in vsi instrumenti znanosti so zgolj podaljšek razuma. Ljudje delamo modele, ker si na osnovi modelov lažje postavimo predstavo o realnosti. A kaj je realnost? To je navidezna resničnost naših nevronov. Ni pa moč pobegniti pred naravnimi zakoni, na katere je vezan naš razum in naše vreče iz vode ter špeha. Duhovna evolucija se začenja pri vsakem posamezniku. Sicer pa... nekdo verjame v Jezusa, drugi v Manituja, tretji pa v mojstre. A ni pomemben obstoj ali neobstoj, temveč naš odnos do tega in predvsem naše ravnanje. SE strinjam. Brez tega ne gre, vendar je to samo del poti. Ko greš na vrh hriba, ni dovolj samo obuti primerne čevlje in prebrati opis poti. To pot je POTREBNO opraviti. Za kaj takšnega pa je potrebno še švicanje ob napornem vzponu. Na poti evolucije najbrž vsakdo potrebuje pomoč, ki pride na takšen ali drugačen način. Vendar zgolj vera v nekaj še ne prinese napredka. Je samo začetek. Rekel sem SKRIVANJE. Veliko duhovnežev ima polna usta velikih besed in citiranja tega ali onega mojstra, a sami se nikoli resno ne podajo na PRAKTIČNO pot. Vse ostaja zgolj umska špekulacija. In ravno takšni največ filozofirajo o raznih mojstrih ipd.

Saj se ne poslužujem čudaških izrazov. Vse samo brezhibna slovenščina. Vsekakor nerazumljeno po potrebi razložim. Samo povej, kje se je zataknilo?

Pri tistem podpisu sem se zmotil in mislim, da sem to tudi zapisal. Šlo je za mojo površnost, katero smo razčistili. EPP nekdo dela. Če želi nekaj prodati ali pridobiti kakšno korist. Mislim, da še nikoli nisem dal linka za kakšno stran, kjer bi kaj prodajali. Med linki zanimivih WWW strani sem dal link na svojo stran, kjer takisto ni moč ničesar kupiti. Seveda se marsikdaj srečamo s kakšnimi zvito zapakiranimi reklamami. Temu se reče prikrito oglaševanje in poslužujejo se ga mnoge revije. Kolikor vem, ima novinarsko častno razsodišče večkrat razpravo o tem. Značilnost prikritega oglaševanja je v tem, da avtor nekega prispevka navijaško piše o nekem izdelku ali storitvi in bralec ve, kaj reklamira in najbrž tudi najde, kje lahko tako oglaševano nabavi. Seveda nima smisla razpravljati o poklicni etiki takšnega novinarja (če mu lahko tako sploh rečemo).

Mislim, da smo od česa takšnega še udobno daleč. A nikoli se ne ve, kaj izrodijo možgani arogantnih povzpetnežev...

Razlaga je precej preprosta. Čustva so naš odnos do stvari izven nas. Samo maček Garfield lahko reče: "I me!" Normalen človek čustva usmerja navzven. Čustvovanje je odziv, ki skozi notranje čutenje vzpostavi motiv za akcijo ali mirovanje. Skozi čustva se izoblikujejo motivi za akcije, usmerjene navzven. Tudi ljubezen, o kateri mnogi duhovičijo v isti sapi kot sprejemanje in podobnimi floskulami, je pasivni odziv (o tem sem v razpravljal v neki drugi temi). Gre za vezanost na vzročnost pojavnega sveta. Kabalisti svoja čustva motrimo skozi razvoj ljubeče pozornosti. Motrenje čustev je zahtevnejše od motrenja misli, ker so čustva tesneje navezana na podzavestne dele naših izkušenj. Tudi nevarno postane, če se tega motrenja loti nekdo, ki si ni čisto na jasnem o lastnem miselnem ustroju.

Računski stroj je le majhen delček nas. Pravzaprav je to naše orodje za spoznavanje dejavnega sveta.

Natanko tako. Čas je ena od komponent vesolja in je gnetljiv kot testo. Konec časov je še udobno daleč v preteklosti in se me nič ne tiče. Vsekakor imam še prej namen udobno umreti in dati prostor nekomu drugemu, da bo vsem težil.

Lepo povedano. Mogoče bi samo pripomnil, da Kabala ni vera, verovanje ali oseba, temveč sistem simbolov in prakitčnih napotkov, kako se dokopati do spoznanj o sebi in ustroju razodevajočega vesolja. Vendar to ni pomembno. Pomemben je naš odnos do tega. Koliko to pomaga, DA SPOZNAŠ SAMEGA SEBE! Razpravljanje o vejicah in pikah nekih imaginarnih sfer nima nobene vrednosti, dokler ne pljuneš v roke in sam osebno izkusiš stanje stvari. Potem je druga pesem. Žal večina raje bere besedila o veličastju teh ali onih nadstricih ali nadtetah kot pa stisne zobe in prenaša žulje osebne izkušnje spoznavanja samega sebe. ZATO sem ves čas skeptičen do raznih besedil, če izza njih ni praktične izkušnje. Tudi v okviru kabale sem bral čuda o nadnaravnih ali podnaravnih mojstrih, superinteligencah in kaj še vsem, a vsaj name ne naredijo vtisa, če ne najdem PRAKTIČNEGA NAPOTKA. Ni pomembno, KAJ JE MOŽNO, temveč, KAKO DOSEČI SVOJ NAMEN! Vsakršno skrivanje izza nekih mojstrov, bud, jezusov, biblij ipd. je zgolj poteza opravičevanja lastne nesposobnosti POSTATI TO, KAR SEM. Marsikaj obstaja pred nosom. Ni višjih ali nižjih sfer, so samo različne ravni razodevajočega boga. Od sposobnosti posameznika je odvisno, kaj od tega absorbira in kaj ne. Človekov duh ima neskončne možnosti in ni stvari iznad neskončnosti (razen morebiti lastna neumnost).

Zanimivo! Samo potrebno si je vzeti kar nekaj časa za vse to premleti. Končno sem naletel na članke, ki niso polni vehementnega fantazijskega nakladaštva.

Malce drugače sem stvari že nekajkrat predstavil! Kljub vsemu, da je človek duhovno bitje, njegov ego deluje kot računalnik. Ne moreš verjeti, kako natančen je ta mehanizem za materialno bivanje. Ravno zaradi tega sociologija postaja precej natančna znanost. Nekatere šole Kabale se zanašamo ravno na to "računalniško" komponento egozavesti. Operacijski sistem je urejen moralni sistem, refleksivni razum je centralni procesor, RAM je zavestni spomin, a individualna podzavest so programi v ozadju. Periferija so čutila: oči, nos, ušesa, jezik in koža. Izvršne enote so govor in gibanje. za obladovanje dejavnega sveta niti ni potrebno kaj več. Prva naloga osebnostnega razvoja je ureditev tega včasih premalo učinkovitega sistema in spoznanje, da ego NI KAJ več od robota. Verjemi mi, ena najtežjih nalog je ravno spoznanje, da vsa realnost ni to, kar v telo vnašajo čutila in da človek ni to, kar misli. Nekako 90% ljudi, ki se gredo duhovnost raje ostane pri verbalni veri na ravni prebranih duhovnih knjig in ukvarjanju z delnimi metodami po kar se da velikih ovinkih. To trdim na osnovi mojih izkušenj s kar precej ljudmi, s katerimi sem se srečal na poti osebnostne rasti.

Razmišljanje pri tem nima nobene veze. Govori se o nekih nadnaravnih mojstrih, vendar nihče ne poda niti ene same utemeljitve, čemu so potrebni v shemi vesolja? V čem je človek toliko omejen, da jih potrebuje? Očitno sem postavil pretežko vprašanje.

Čustva so del človekove zavesti. Čustva imajo korenine v nagonih in so svojevrstna mešanica notranjega čutenja, doživljanja in celo razmišljanja. Čustva imajo vzrok v telesni realnosti človeka.

Mene ne moreš v takšno vero na noben način prepričati. Nikakor nočem verjeti v neke nadnaravne duhove, kateri mi dajejo opravičilo za moje napake, nastale zaradi napačnih ocen situacije in napačnih motivov. Ustroj vesolja je brez takšnih stricov in tet enostavnejši in preglednejši. Človekova omejitev je omejitev podatkov, katere absorbira tokom življenjske izkušnje. A to je njegov ego, za katerega vemno, da je zgolj orodje. Vendar me zanima... KAJ SO ČLOVEŠKE OMEJITVE? Samo ne mi blebetati o materialnih puhlicah, te so že zgonjene kot prostitutka v javni hiši.

Želim enako! Obilo zadovoljstva in izpolnitev vseh želj!

Ne, nisem mislil na tvoje pisanje. Moj stavek se nikakor ne nanaša na tvoje pisanje, način pisanja ali razmišljanje. Hotel sem povedati, da množica, ki sledi logiki KUPUJEM, TOREJ SEM, ni bistveno drugačna od ovac. Na žalost je tako, da danes v množici ljudi ne moreš zaznati kaj drugega, kot ovčjega meketanja. Sicer gre za meketanje, ki je proizvod razuma, a gre še vedno za meketanje. Zatorej pravim, da med ovcami ne moreš slišati drugega, kot meketanje. SE opravičujem, če je bil moj stavek narobe razumljen. Nisem trdil, da drug tega ne more razumeti. Pravim samo, da SE NE MOREŠ šteti za kabalista, ako ne poznaš te alegorije. Seveda se med podrobnim prebiranjem tega dela Biblije pridobi še presenetljivo mnogo duhovnih naukov in tudi napotkov za konkretno prakso (med drugim tudi logodiname za 72 besed Svetega imena Šem hemaforaš, ki so tudi imena angelov). Samo vedeti moraš, kaj iščeš, kje in kako. Za začetek vsake poti potrebuješ začetek poti in smer gibanja. Vedno je potrebno določeno navodilo, saj brez njega izgubiš preveč časa za brezplodnim iskanjem začetka poti. A ko si na poti, je tvoja pot res samo tvoja izkušnja in od nikogar drugega.

Seveda izhaja. Tudi Krščanstvo izhaja iz Judaizma. Krščanstvo je bilo v primerjavi z ostalimi religijami tistega časa precej praktično. Kar nekaj monoteističnih kultov se je širilo in Krščanstvo je politično uspelo šele takrat, ko se je prilagodilo rimskemu pojmovanju vere. Od tod imamo podobice, antropomorfne upodobitve "tega, kar je na zemlji in tega, kar je v nebesih", čeprav 2. božja zapoved to IZRECNO prepoveduje. Nadalje se je dela prost dan iz sobote preselil na sončni dan - nedeljo (angleški sunday to lepo prikazuje). Imamo kult device, ki rodi božjega sina (nobenega omenjanja dejanskih korenin Jezusa) in še mnogo tega. Seveda to ni nič narobe. Vedno sem trdil, da je Krščanstvo kozmopolitska religija, ki je spretno zmešala kabalistični mit z rimskimi poganskimi elementi, gnostičnimi idejami in grško filozofijo. Nastala je religija, ki je kasneje absorbirala mnogo običajev religij, ki so že obstajale in jih je na koncu spretno izkoreninila. Kabalo in Krščanstvo veže Stara zaveza. Krščanstvo jo obravnava dobesedno ali v najboljšem primeru alegorično, dočim je kabalistična intepretacija širša. Kabalist zlahka sprejema krščanstvo, ker gre za veliko podobnosti. Sedaj smo tudi priča določenim potezam sprave, kar je dobro.

Prevajanja ne morem ocenjevati, niti nimam pravice do tega. Predvidevam, da je opravljeno OK. Samo vsebina... vse to je že nekajkrat napisano v razširjeni ali bolj skrčeni obliki. Skeptičen sem do obstoja nekih neotipljivih mojstrov, ki vedo natanko to, kar ve vsak povprečno izobražen "nemojstrski" slehernik tega foruma. Vsekakor pa se besedila fino berejo in nekdo gotovo notri najde zase smerokaz.

Hja, saj med ovcami ne moreš slišati drugega, kot meketanje.

Hja, tudi sam nisem verjel, dokler nisem malce prebiral zgodovino tistega časa. Neverjetno, koliko ločin, prerokov in mesij je bilo takrat in nihče ni ogrožal nikogar. Žal je Krščanstvo poskrbelo, da so zamolčana nekatera dejstva iz Jezusovega življenja KI SO ogrožala takratnega marionetnega kralja Judeje. Mislim na Rim kot imperij. krščanstva Rim nekaj časa ni preganjal. Tarča posameznih pregonov je postal šele takrat, ko se je ta religija začela vtikati v versko svobodo in običaje takratne rimske družbe.

Nič me ni zmotilo, vendar imam slab občutek glede sporočilne vrednosti.

Potem pa imam upanje, da postanem večji forumski drogeraš, kot si ti. Indigo, glede tega, kar si napisal se strinjam s tabo. Je pa silno tanka črta med potrebo in odvisnostjo.