pač ena

Pa ne vem, če je to nujno povezano s pomanjkanjem samozavesti. A nismo vsi takšni, da ko nekoga še ne poznamo tako dobro, da podzavestno pred njim rečemo in naredimo raje kaj manj, kot pa preveč - da ne bi dobil napačne predstave o nas? To ne pomeni, da nismo iskreni, ampak da pač ne povemo že na začetku vsega o nas...

Se strinjam Diana... Zato pa mislim, da bi mi blo z dvema tipoma preveč naporno... Sem pa še pozabila dodat, da verjetno s vojim partnerjem tega ne bi mogla počet... Mislim, da mi ne bi bilo preveč všeč, če bi gledala kako se on z drugo dol daje... Če pa bi poleg partnerja bil še en tip zraven, pa se (mislim da) tud ne bi preveč dobro počutila... Takšne stvari bi raje počela z neznanci, se mi zdi... Glede tega se marsikdo ne strinja z mano, ampak jaz sem včasih bolj sproščena z nekim privlačnim neznancem, kot pa z nekom, s katerim začenjam resno zvezo. Sej potem, ko sem že nekaj časa s tipom skupaj, je seveda drugače - le prvič, pa mogoče še drugič nisem čist sproščena... Al pa mogoče se nisem prav izrazila - sproščena že sem, ampak ne upam si vseh stvari počet, ker se preveč obremenjujem s tem, kaj si bo mislil... Hotla sem to rečt, da če vem, da gre samo za avanturico, si več upam in tud več govorim o tem, kaj si želim in kaj si on želi...kot pa če vem, da bi s tipom lahko bilo kaj več...

No, pol pa bom... Sama še tega nisem sprobala, če pa bi, pa bi mi bila verjetno najbolj všeč varianta tip, pa ena punca, pa jaz... Ne vem zakaj. Morda zato, ker si predstavljam, da zna bit z dvema tipoma preveč naporno - pač odvisno, ali bi se onadva totalno posvetila meni, al pa bi morala jaz bit ful aktivna...Sej, da me ne bo kdo narobe razumel, v vsakem primeru ne bi bila total pasivna (to itak ne bi mogla bit ), ampak če bi morala bit preveč dejavna, potem se verjetno ne bi mogla čisto posvetit svojim občutkom in čisto sproščeno uživat... Enkrat sem dobila ponudbo, vendar sem odklonila. Bilo pa je tako, da me je ena kolegica predstavila enemu njenemu kolegu (s katerim se je občasno dol dajal, nista pa hodila) in ta mi je potem enkrat predlagal, da bi se šli (mi trije) to "igrco" v troje... Nje takrat ni bilo zraven, ampak očitno sta se že prej o tem pogovarjala. Takrat sem še bila bolj mlada (17 se mi zdi), pa preveč sramežljiva, da bi privolila...Pa mogoče celo bi, če bi mi bila ta moja kolegica malo bolj simpatična oz. privlačna...Tip je bil dober, tako da z njim bi, ampak punca bi torej morala bit druga... Torej, to varianto (oz. v bistvu vsako) bi sprobala le, če bi mi bila res oba ful privlačna, ne pa da mi eden ne bi bil, pol pa bi se ga med seksom izogibala in se posvečala samo enemu... Če pa si tip to tak predstavlja, da se obe samo okol njega vrtiva, potem pa mi verjetno tak ne bi bilo kaj preveč všeč... Hočem rečt, da če bi že naj bil to seks v troje, morata tud punci med sabo kaj počet... In ko tako razmišljam, bi tud varianto 3 punce enkrat sprobala...

Če se ne motim bo zdaj ta tema spet na prvi strani, a ne ? Takšna zanimiva tema, pa ste napisal sam 8 strani ? Pa še to eni in isti... Dajte še drugi kaj napisat no... Pa če še niste doživeli, pol pač vaša mnenja!

Verjetno zgolj njegova želja... Pol pač vnaprej razmišlja, kako bi to upravičil nasproti njegovi najdražji...

Samo z besedami pa zna, a ne? Mick je tapravi!

Se mi je zdelo, pa nisem hotla packa izpast...

Kak pa je blo to mišljeno?

Enim pa res ne.... Včasih pa tud kak močvirnik ni slab...

Ah, pa ti štajerci...

Ja, sej nekdo bi mi moral, ne, če mi že res tolk manjka...

Ja kaj zdaj? Kakšne prakse mi manjka?

Mogoče pa res Samo to je blo zdaj vseeno malo nesramno... Pa odvisno kakšne prakse misliš - varanja al....

No, sej včasih pa se tud pri praksi več naučimo kot pa iz teorije...

Ja Lia, včasih je treba najprej obvladat teorijo, da lahko preideš na prakso, ne ?

Draga Marsa, tisto sem napisala včeraj in potem sem tud res šla takoj dol... Danes pa sem morala še enkrat vse prebrat, ker mi ni dalo miru... Potem sem pač zasledila nove komentarje in nisem mogla bit kr tiho...

Morda imaš prav s tem... Mislim, da prevečkrat "pustim", da me drugi prizadenejo... Sem že razmišljala o tem, da človek ne bi smel biti takšen, da bi ga prizadela dejanja drugih... Vsak bi naj bil sam odgovoren za svoja čustva, razpoloženja - v tem smislu, da nič OKOLI nas ne bi smelo vplivat na to, kako se počutimo. Sami sebi bi morali biti dovolj - oz. vedno bi sami sebe morali znati "spravit v dobro voljo"...

Ne vem, če sem te prav razumela. Praviš, da če nekoga ljubiš, da ga potem sprejmeš takšnega, kakršen je - in to tud v primeru, če te prevara. Sem prav razumela? Sej načeloma bi se še s tem strinjala, ampak: če nekoga res ljubim in me ta oseba prevara (sej vem, da ti izraz ni všeč, ampak ne morem vsakič napisat dobesedno "seksa z drugo punco" - mislim torej na samo dejanje, ne pa na to, al v resnici vara sam sebe al partnerja, je pač to tak izraz, ki ga vsi uporabljamo in vemo, kaj pomeni....), potem je verjetno bolečina ob tem spoznanju (da je bil z drugo) in izguba zaupanja za vnaprej (zaupanja v smislu da mu ne moreš verjet, da tega ne bo več naredil) večja, kot pa tista ljubezen, ki jo čutiš do njega (pa ne mi zdaj rečt, da ga potem ne ljubiš dovolj...). To pa samo zaradi tega, ker imamo verjetno sami sebe še vseeno bolj radi kot pa druge ljudi. In tako je tudi prav. V prvi vrsti moraš imet sebe najbolj rad in slediti svojim željam in potrebam...Mogoče se tud glede tega ne boš strinjal, ampak če imaš vedno druge bolj rad kot sebe, potem se jim slej ko prej začneš uklanjat - bolj začneš skrbet za njihovo odobje, srečo in dobro počutje, kot pa za svoje...In mislim, da to ni prav. In kolk vem tud psihologi poudarjajo, da mora človek najprej sam sebe rad imet oz. sam sebe ljubit, preden je sposoben pristno ljubit bližnjega... In če si torej tak tip človeka da te to prizadene, da te partner vara, potem tega itak ne moreš spremenit (ene to prizadene, druge pa ne - glede tega smo si pač različni) in si kar rečt "ljubim ga in mu odpustim"...Če se enostavno ob takem partnerju ne počutiš več dobro, potem pač moraš mislit na sebe in svoje dobro in raje končat zvezo...(po mojem mnenju )

Brez skrbi, da razumem kaj hočeš povedat, ampak jaz se pač ne strinjam s tem... Sej sem že tud jaz rekla - oba sva povedala svoje mnenje in verjetno bi še lahko na tvoje komentarje marsikaj povedala, pa ne bi imelo smisla, ker bi si potem non-stop samo kontra dajala... Lahko pa se pogovarjava o čem drugem... Morda se bova nekoč pri kakšni drugi temi bolj ujela

Ja, glede tistega, kar si napisal v 1.odstavku, se strinjam... Sem pogosto tud sama tako razmišljala... Kar pa praviš v 2.odst. - to pa je menda čisto normalno, da se potem podzavestno sprašuješ, če te bo še enkrat prevaral...Sej če bi se dalo vse kr izklopit, kar imamo v mislih, potem sploh ne bi bilo problema. Potem bi si itak rekla "pač me je prevaral, pa kaj -zdaj pa več ne bom mislila na to" - ampak tako kot tega ne bi mogla pozabit (da me je prevaral), tako si tud ne bi mogla iz misli izbrisat vprašanja, ali me bo spet...Sej pravim, da me še ni nobeden varal (vsaj ne da bi vedela), tako da zagotovo tega ne morem reči, ampak mislim, da bi takrat tako razmišljala...zato ker zelo veliko razmišljam in se poglobim v vsako zadevo (verjetno še preveč)...

Ej, sej sploh ne vem, kje naj začnem. Že v prejšnjih postih si pisal stvari, o katerih bi lahko debatirala ure in ure... Ampak glede na to, da itak pišeš, da se sploh ne misliš trudit, da bi me razumel, se sprašujem, ali sploh ima smisel ti odgovarjat... Pa bom vseeno - le glede stvari, ki jih še nisem napisala. Mislim, da si itak ful slabo prebral moje poste in se mi zdaj pikneš v vsako besedo - npr. češ, da govorim o "mojem tipu" (s tem sem mislila samo na "tipa, s katerim sem skupaj, s katerim hodim", ne pa na "mojo lastnino", če pa ti tega nisi razbral iz mojega pisanja, pa je tvoj problem in imaš ti očitno probleme z razumevanjem, ne pa jaz z izražanjem)- pa poleg tega imam jaz očitno drugačno predstavo o tem, kdaj si nekoga "lastiš" - to je za mene takrat, ko nekomu sploh ne pustiš, da bi razmišljal s svojo glavo, ko mu govoriš, kaj lahko dela, misli in govori - tega pa jaz absolutno ne delam glede nikogar - niti glede partnerja, niti glede drugih ljudi...Ni pa to za mene "lastitev", če od partnerja pričakujem, da mi bo zvest... Pa tud mislim, da mi nikakor ne moreš očitat, da imam "popolno zmedo v dojemanju zivih bitij" -ej, a ti si se sploh že kdaj poslušal oz. prebral kaj pišeš? Ti očitno misliš, da je tvoje mnenje edino pravilno in da imamo vsi drugi narobe, če se ne strinjamo s tabo! Jaz imam svoje mnenje o varanju in kolk sem do sedaj brala tvoje "napadalne" poste, ki jih naslavljaš na mene, vidim, da ne znaš niti malo spoštovat mnenja drugih ljudi. Če si že tako prepričan v svoj prav, moraš vseeno hkrati drugim ljudem pustit, da imajo svoje mnenje - ki je drugačno od tvojega. Mislim, da (kljub temu, da se totalno NE strinjam s tabo) ti še niti enkrat nisem napisala, da imaš totalno butasto, primitivno mišljenje - medtem, ko pa ti meni pišeš, da imam halucinacije (mimogrede, a sploh veš, kaj to pomeni - glede na to, da se ti pikneš v vsako mojo (morda kdaj nepravilno izbrano)besedo, sam pa uporabljaš takšne...), potem pišeš, da sem "egoistična idealistka", da sama sebe ne poznam, da imam zmedo v dojemanju živih bitij...HALO??? Jaz vedno poslušam mnenja drugih ljudi in čeprav se ne strinjam vedno z njimi, vedno poskušam razumet njihovo stališče, razmislit o njem in se vprašam, zakaj imam jaz drugačnega in ali bi lahko morda kaj spremenila - morda razširila svoje ozko mišljenje,itd... Ti pa meni absolutno rečeš, da imam narobe in da imam "čudno mišljenje" - čeprav tega nisi izrecno rekel, pa se da izbrat iz tvojih drugih izrazov, ki sem jih že prej napisala... Še sploh pa ne mislim več komentirat tvojih izjav o tem, da imam jaz egoistično mišljenje, ker sem o tem že včeraj pisala, pa si tam preberi - pa itak vem, da ne boš razumel, kaj hočem povedat... Za mene enostavno to ni egoistično, če imam neko predstavo o tem, kakšnega partnerja si želim - sej jo imaš zagotovo tud ti (pa čeprav mi boš zdaj spet takoj napisal, da ni res)...pa naj se tiče tega, da je kadilka al nekadilka, da je pametna, al da je lepa, al bilo kaj - jaz pač imam zaenkrat med mojimi "kriteriji" zvestobo. In sem prepričana, da obstajajo tud taki tipi in zato ne vem, zakaj si ne bi takšnega poiskala, vse ostale pa pustila naj živijo kakor hočejo... P se to: (te citiram) "Zdaj pa ti lazes.. ni cudno da bi se ti tip zlagal. Ker ga ljubis ne bi mogla prenest, da te vara... V glavnem tako kot jaz tudi ti nimas blage veze kaj je ljubezen.. ampak jaz sem vsaj predelal toliko, da vem kaj ni ljubezen in tole cist lepo mirno sprejmi, da ni!" Ne vem, zakaj bi naj to bilo laganje in zakaj bi se naj to medsebojno izključevalo - da ga ljubim in da zato ne bi mogla presneti, da me vara??? Če nekoga ljubiš, potem avtomatično sprejmeš to, da te želi varat al kaj??? Sem tud o tem že včeraj pisala, pa ne bom še enkrat...Če te zanima, si tam preberi, strinjal se pa itak ne boš... Pa še glede iskrenosti (ki je tebi očitno tuja )...Da te citiram:"Ti zelis, da bi tip bil iskren.. hkrati pa mu sporocas, da naj se pobere, ce bo iskren..." Sploh več ne vem, kak ti še naj to razložim, saj sem menda že 10x povedala - v vsakem primeru želim, da je tip iskren do mene (pa ne samo tip, nasploh vsi ljudje) in če me je torej prevaral, mi naj to tud pove...Kaj bom jaz potem naredila, je moja stvar. Vsekakor pa iz njegove iskrenosti ne sledi, da naj se kr pobere. Če bo iskren in mi bo povedal, da je glede varanja istega mnenja kot jaz (tud takšni se verjetno najdejo), potem zagotovo ne bova šla narazen. Če pa bo iskreno povedal, da me je prevaral, potem pa bom verjetno končala, ja - to pa še zdaleč ne pomeni "iskrenost - ergo - poberi se"... A res ne razumeš, kaj želim povedat? In kot je že prej Sati lepo napisala:"Vendar moraš ob vsem tem dopustiti možnost, da se tudi tisti, ki mu do tega, da bi mentalno ali fizično delil partnerja še s kom drugim, sam odloči, ali želi v takšni zvezi biti ali ne." In to vsekakor ni egoistično (to si namreč meni prej očital). Prej bi rekla, da egoistično razmišljaš ti! Edino s čimer se strinjam v tvoji izjavi: (te citiram) "Razumem, da cutis neverjetni STRAH pred negotovostjo in strah pred tem, da ne bi bila prizadeta.. in zahtevas od ljudi, naj pazijo na tvoje custvene rane.. in jih niti slucajno ne probajo opraskati, ker bos prizadeta.." To je res. Priznam, da to ni prav od mene - da pričakujem od drugih, da se bodo ozirali na moja čustva... Glede tega se tud poskušam spremenit...Vendar pa spet poudarjam, da pa vseeno želim, da je tip iskren do mene in mi po resnici pove, če me je prevaral - pri tem pa se vsekakor ne rabi ozirat na moja čustva - v smislu "bom te varal, ne bom ti pa tega povedal, ker bi te prizadelo"... Ja, pa glede tvoje želje, da me tip prevara (trenutno ga sicer nimam) - dvomim, da bi zaradi tega kaj drugače razmišljala kot zdaj - kvečjemu bi začela dvomit, da sploh obstaja kak tip, ki ne vara, kaj drugega pa ne... Sem pa že veliko razmišljala o tej temi in tud vse včerajšnje poste sem si še enkrat prebrala in se še enkrat zamislila in razmislila ... in še vedno ne vem. Morda bom malo spremenila moje mnenje o tej temi, ampak s tabo pa mislim, da se nikoli ne bom strinjala... Pa brez zamere! Bi se še našel kakšen tvoj stavek, na katerega bi ti lahko marsikaj odgovorila, ampak mislim, da res nima smisla, ker me res ne poskušaš razumet in sprejet mojega mnenja (ne v smislu, da bi se moral strinjat z mano, ampak v smislu, da bi vsaj razumel, kaj hočem povedat in da bi mi "priznal" mojo pravico, da tako razmišljam...)

Nekaj še napišem, potem pa končam za danes; če si predstavljam, da bi me partner res prevaral in recimo, da bi se odločila, da ne končam z njim - potem se mi zastavlja vpr., kako bi bilo, ko bi se (po tistem, ko bi me prevaral) z njim spet spravljala k seksu - mislim, da bi ves čas mislila na to, kako se je (npr.) pred nekaj dnevi z istimi rokami dotikal druge punce, jo poljubljal (bog ve kje vse ), božal, ležal na njej, ji govoril lepe besede...ali kaj podobnega. Verjetno bi moralo minit preeeeeecej časa, da bi to odmislila - in verjetno preeeeeecej časa, da bi sploh lahko spet z njim seksala - in kaj če bi me torej v tem vmesnem času spet prevaral? Ej, ko takšne stvari pomislim, si res ne morem predstavljat, da bi lahko s takim tipom ostala skupaj...

Ko sem rekla, da "vidim..." sem mislila samo na tvoje mišljenje. Saj si že večkrat v tem smislu pisal, al ne (da je po tvojem mnenju treba to ločit)? Nikakor se nisem nameravala spuščat v to, kako ti živiš in ali varaš - sploh nisem tega mislila. Sem se mogoče narobe izrazila - govorila sem samo o tvojem načinu razmišljanja - in glede tega se mi zdi, da ločiš sam seks in partnerstvo... Čeprav se ne strinjam vedno s tabo, mi je vseeno zelo všeč tvoj način razmišljanja - ki pa nekako ne ustreza odvetniku, kakršnega si jaz predstavljam... Ne znam razložit in tud vem, da te sploh ne poznam, ampak kolikor sem prebrala tvojih postov, se mi zdiš zelo prijeten človek in zato si te ne morem predstavljat kot odvetnika... Pa sej sploh ni važno, ali si ali nisi. Sej te nisem hotela gnjavit s tem. Se opravičujem, če sem se preveč grdo izrazila...

Tisto "uničit življenje" sem že prej ravno namenoma dala v narekovaj, da mi ne bi zdaj tega tako dobesedno jemal... Ja, Mick, sej vidim, da ti ful ločiš seks (zunaj zakonske zveze) in partnerstvo oz. pač to, kar imaš s svojo ljubljeno osebo... Jaz zaenkrat tega ne morem. Si pa želim, da bi tako gledala na to, saj se mi potem res ne bi bilo treba več obremenjevat s tem, ali me bo partner kdaj prevaral ali ne... Za moje bivše mislim, da me ni noben prevaral, zato pa se bojim, da se mi bo kdaj v prihodnosti to zgodilo. In bi blo res fajn, če se tega več ne bi rabila bat... Oprosti, da sem tako direktno vprašala glede tvoje službe... Sem že nekje prebrala, da si pravnik, pa me je zanimalo kaj konkretno delaš... O odvetnikih nikoli nisem imela dobrega mnenja, zato pa me je zanimalo, če si ravno odvetnik... Tud sama študiram pravo, pa me je pač zanimalo...