butl

Aha No, to daje že mal drugačnejšo sliko /kva bi blo fajn, če bi še tamal lohk kej povedal/. Zdej ti bom dal ene par vprašanj. Pa ne, da bi men odgovarjala. Da bi razmislila in odgovorila seb. Ali poznaš otrokove razvojne faze in potrebe v vsaki od njih? Kdaj mu poveš, da ga maš rada, da je fajn, da dober; nikoli, kadarkoli, k dela tko, da je dobr zate in zanj? Kako odreagiraš, kadar hoče kej drzga, kt ti in kadar nardi kej druzga kt ti hočeš? A kdaj iščeš tolažbo pri njem, ga sprašuješ za nasvet in kdaj, če ja? Mu kdaj poveš, da si žalostna, ker je tak /če te ne uboga/ al pa, da si srečna, ker te uboga? Mu kdaj rečeš, da je grd, len, slab? Ga kdaj oponašaš /vedenje/? Mu poveš, kaj je dobro al pa slabo zanj zmerej, včasih, nikoli? Njegove namere analiziraš in pol odobriš al ne in če ja, na podlagi česa? Si njegova prijateljica? Kolkrat uporabljaš besedo ne in v kakšnih primerih? A ga učiš kva nej razmišlja al kako nej razmišlja? Kaj mu obljubljaš, če bo kej dobr naredu in kaj, če ne bo? Kaj in kolk mu pustiš, da dela po svoje in kva se nardi, če kej zajebe? Kva nardiš, k se "grdo obnaša"? Kva nardiš, k te razjezi, užalosti, razočara? Kva nardiš, k te kej druzga razjezi, užalosti, razočara? Tole je iz glave, brez sistema, ni pa brez veze. Če boš na prvo vprašanje odgovorila z ja /se prav, da si se o tem že poučila/, na ostala pa iskreno in s premislekom, pol si boš na osnovi odgovorov lahko dost dobr ustvarla sliko, kva se dogaja /a ga zavijaš v vato, ga upoštevaš, kva je s tvojim sprejemanjem njega tacga kt je, a se razvija v odgovorno in samostojno osebo, a ga podpiraš v v njegovem osamosvajanju.../. Če pa boš na prvo vprašanje odgovorila z ne, pol se lahko odločiš, da se o tem poučiš, poiščeš pomoč... Jst vem, da želiš svojmu otroku vse najbolš, sam včasih to ni dost, morš tud vedet, kva je za otroka najbolš. butl

Mari21 lepo pozdravljena. Jst nisem astrolog, tko da ti ne morem dat nobenga astrološkega nasveta. Bi pa opozoru na nekej druzga. Pri njegovi starosti so otroci običajno v eni taki latentni fazi /burna leta intenzivnega razvoja so že mimo, za izbruh hormonov v puberteti je pa še mal zgodej/ s stabilnim vedenjem. Zdej, ker si čist premal napisala o odnosih v vaši familiji /predvsem med tabo in možem, pa tud o vajinih vzgojnih metodah/, lahko samo ugibam. Men se zdi še najblj verjetno, da je otrok v stiski zarad odnosa med tabo in možem. Tolk mata dela en z drugim, da sta otroka enostavno izločila in je njegovo obnašanje krik na pomoč, ki lahko pomen al: strah me je, da bosta šla narazen in da sem jst kriv in zato moram nekej nardit, da bosta skupej stopila /če je dost konflikten, pol vidva tud res stopta skupej in mu ukazujeta, kva nej počne al pa kej tacga in tamau je mal pomirjen/ al pa: jebenti, tud jst sem tle, ne ignorirejta me. Verjetn je pa oboje. Tadruga varianta bi bla tud možna, če vidva enostavno tko delujeta, mislm, da ga čustveno zanemarjata, samo v tem primeru bi ne prišlo do hitre in drastične spremembe vedenja, pač pa bi se vzorec le stopnjeval /je pa tud možno a ne, da vidva tega prej nista opazila sploh/. Tud normalen pritisk po določanju njegovga prostora tole verjetn ni, ker je preveč hipen. Zdej, jst bi priporočal teb in možu, da se mal izobrazita o psihodinamiki razvoja otroka in da prečešeta svoj odnos. Če bosta ugotovila, da sta /oziroma da ste, ker vajin odnos najblj direktno pogojuje in vpliva na odnos do otroka/ ujeta v en krog, iz kterga ne znata ven, poiščita strokovno pomoč. Ker. Pred vrati je puberteta in puberteta je popravni izpit za vaju z možem. V puberteti vama otrok ponuja možnost, da popravita v vzgoji skoraj vse, kar sta zajebala v prvih petih šestih letih. Popravila bosta pa le v primeru, če se bosta kej naučila in spremenila na seb...do takrat. Če zajebeta puberteto, pol sta skorej zgubila. Pogumno Mari21. butl

Robert pozdravljen Sem te že prosu, pa te bom še enkrat. A lahko mal opredeliš, o čem pišeš. Kaj si ti predstavljaš pod grajanje, kritiziranje... ujčkanje /ta mi je sploh všeč, mislm, kako se z vesljem enači ujčkanje z nenasiljem/, pa tko. S primeri, če se da al pa, če se ti da. Tema je preveč dobra, tud pomembna, da bi se zajebala z nerazumevanjem drug druzga in kr eno pavšalnostjo, površnostjo.

Prou, pol bi blo dobr, da najprej se pojmi razjasnijo in k je Robert avtor te teme in k omenja marsikej, bi blo dobr tud, da razloži, kva je mislu z ujčkanjem, klofutami, nasiljem, nenasiljem, pa tko. Da k se omenja en pojem, da se približno ve njegov pomen.

Mislm, zakaj se komunikacija brez nasilja smatra kt ujčkanje. Kt nekej slabga? Že Nimbus je zadnjič v eni drugi temi odsotnost nasilja enačil z ujčkanjem, gladenjem...s permisivnostjo. ??? Ujčkanje, gladenje, zavijanje v vato, brezhrbteničnost...je glih tko nasilje /s še hujšimi posledicami/ in nima ama blage veze z odgovorno, nenasilno komunikacijo /vzgojo, odnosom/. butl

Ojla Frasier Velik si napisal in zlo dobr si opisal. Clo svojo slepo pego, kar v prvem poskusu ne rata vsakmu, je pa tipična za situacijo kt je tvoja in zlo velika ovira pri samostojnem delu na seb a ne, ker je ne vidiš, čeprav se za njo skrivajo ključni vzroki za tvoje vedenje. Zato ti zlo toplo priporočam, da poiščeš strokovno pomoč. Ker boš ogromno prišparal na cajtu in denarju /verjamem, da če boš sam fural dalje, ti raznorazne delavnice ne uidejo, te pa niso ne zastonj, še poceni ne, da o cajtu ne govorim, ker celovite ni al pa jst še nisem slišal zanjo, fragmentov pa ogromn/ in ziher prej zaživel željen lajf, kt pa če se sam pobijaš in odkrivaš toplo vodo. Ne mislt, da bo kdo drug delal namest tebe, ne, delal boš itak sam, samo lovil se ne boš, mislm, tolk a ne. Pogumno Frasier, splača se. butl

Hvala za vse ribe

Mah, ne vem glih, če je vse tko simpl. En ex znanec je bil ziher, da mu nobena goba nč ne more. Tolk ziher, da je šel jest zeleno mušnco. Od takrat naprej je pokojni /no, ne od takrat, en teden kasneje je hinrihtal/.

Dadika, Janif, Nimbus... vse naj

O Nimbus Je zajeban a ne, če te noben ne porajta. Kt da te ni. Kt da si manj kt dim, ker dim vsaj zaznaš, tebe pa noben. In če je ta noben tvoj fotr, je zajeban še blj. Ker fotr je več kt bog, neskončnokrat blj pomemben. Kva je hujšga za mulca, kt če ga fotr ignorira, ga ne vid, se ne pogovarja z njim, gleda skozenj... se dela, da ga ni? Nč. V takem primeru so še batine blagoslov. Mulc vsaj ve, da ga fotr vid, da ga porajta. In nardi vse, da ga bo fotr porajtal, pa čeprav skoz batine. Ja, res je, so še hujše oblike nasilja nad otrokom, kt pa batine. Govoriš o obojestranskem spoštovanju. A bejž no. A otrok si mora zaslužit spoštovanje staršev? A starš zagotavlja spoštovanje otroka z batinami? Iz kerga filma si pa ti?

O Brea Zdej, jst sem samo en butl z enim Majklnom /mačkonom/ in njegovimi problemi ter mojimi dilemami in neznanjem, tko da nimam ne celotne slike problematike domačih ljubljenčkov, ne ustreznega znanja za njeno reševanje tko kt jo maš ti in sem ti hvaležen za tisti del slike, ki mi manjka. Me pa moti nekaj. Način, kako predstavljaš problematiko nam nevednežem in odnos, ki ga imaš do nas, pasje in mačjeljubcev, je pa zoprn. Verjamem, da si velik in human ljubitelj živali in kapo dol za to, toda obenem se kažeš tudi kot velik ljudomrznež, kar je pa slabo. Zate, za nas, predvsem pa za živali. Jst verjamem /no, vem/, da če ljudem prikažeš neznano, preslabo poznano ali slabo razumljeno plat česarkoli /v tem primeru problematike zapuščenih živali/ na prijazen način, brez napadanja, preziranja in obsojanja, bo odziv zagotovo večji. Tvoj način pa prinaša potrebo po branjenju, kar še ni tak problem. Večji problem je, ker ljudje dobijo odpor do ljudi, ki obsojajo, napadajo in prezirajo. In ker ti predstavljaš v tem dialogu branilca zavetišč za zavržene živali...tudi do njih, mislm, do delavcev v zavetiščih. Kar je pa slabo in krivično, kajne. Ker sem prepričan in vem, da vsi prostovoljci in delavci v zavetiščih niso ljudomrzneži in nestrpneži. butl

Jebenti! Včeraj sem bil v cvetočem sadovnjaku in me je nekej neprijetno motilo. Potem sem ugotovil, kaj. Tišina. Ni bilo čebel.

Tud jst in pol se včasih zamislm, kva se gremo kr nekej. Za kakšne brezvezarije se kregamo, prepričujemo, sekiramo, zavidamo...skratka, trošmo energijo pa cajt, ne vidmo in ne zaznamo pa tistga, kar mamo glih ta trenutek. Enkrat mi je en reku, da nikol ne gre v jezi, v zameri, v sovraštvu spat, ker, kva pa, če se zjutrej ne bo več zbudu al pa, kar je še huj, kva pa, če se njegov partner zjutrej ne bo več zbudu. Kako pol to poglihat. In mu dam čist prou.

Eh Dons je pršu sodelavec, ki je na bolniški, na obisk, glih k sem častil za rd. Vem da ma raka /pa ma šele 40 let/ in sem ga vprašal, a so mu že kej delal. Pa je reku da tud nč ne bojo, ker nima smisla in da so mu dal od 6-9 mesecev. Prav ruknl me je. Sem vprašal gor, a mu lahko pomagam, pa sem dobil odgovor da ne, da nimam nč s tem, da je to njegova preizkušnja al karkol že. Da nisem v tem filmu. Prav zasmilu se mi je. Sploh si ne predstavljam, kako mu je, mu je pa zihr grozn, tolk ene stiske, obupa v očeh. Žalosten

Predvsem mora upoštevat, a bo mel kej not dat, mislm, v panj. Na žalost /zakaj umirajo čebele?/

Jst osebno mislm, da pred prvo gono ne bi smel kastrirat /sterilizirat/ nobene žvali /vem, da so pred leti veterinarji to priporočal in tud izvajal/, ker enostavno organizem še ni v popolnosti razvit, tko da se strinjam s tabo Nosko, da bi lahko to počel drgač in da se grejo linijo manjšga napora in da so izgovori na direktive Amerov in zakon samo opravičevanje. Zdej, a pa je kastracija dobra al ne, je pa druga stvar. Ziher ma tud pozitivne strani. Namreč, dejansko se življenska doba kastratov podaljša /manj stresno življenje, manj možnosti poškodb in obolevanja/. In veliko manj je utopljenih, pobitih, zmrcvarjenih mladičev. Moj kolega ma nesterilizirano psico /ne da jo sterilizirat, ker mu je škoda odkartat tistih 100 in kusur €. Ni mu pa noben problem dvakrat na leto pobrat po šest mladičev iz legla in jih zvezat v vrečo ter fuknt v Savo.

Tale kastracija je kr jeba. Jst mam nekastriranega mačka, ampak ga mam zato vsako leto vsaj enkrat pod narkozo, da ga k seb spravjo. In vsakič so me domov klical, če ga še kastrirajo, jst sem bil pa proti. V petek ga moram pripeljat spet na kontrolo in takrat se bom zmenu tud za kastracijo. Ker mi je dost tega, da je pol leta skupej inkubator za klope /un frontline je cura bura, bolšga pa ni/, da nekej gnije v njem, da je že ob en uč. Ni mi pa fino. Mal me tolaž, da se je že kr nakavsal.

Mah, lišaje in zelene alge z domačega vrta /edino, kar poganja trenutno/.

ja, gotov a ne

Nak, nisem to mislu. Prou je, da poveš kar veš al kar mislš da veš. Konckoncev tud povedat mu, da se je zajebal, je prou /al pa ni, kva pa vem/. Sam ti pa prepričuješ in prepričuješ zdej Mantis, kako brca v temo? Zakva nek? Te je slišala taprvič in še vso pravico ma do svojga razmišljanja, prepričanja, vere.

Tole tvoje prepričevanje je pa nekej nouga. Kva te žul, Unis?