butl

Hm, zakaj ti je pa važn, kaj mislijo? O Matjaž Ti, kva pa teb ven seka, k bereš Ardenta?

To ti pa ne bi vedu rečt. Če bi bil že kdaj v taki situaciji, rajtam da takrat ne bi blo kej, kar naj bi presegal, al kako. Konckoncev, sej presegam zato, da mi enkrat ne bo več treba presegat.

Sta se v čakalnici pr dohtarju srečala en k je jecljal in en k ga je prostata matrala. Pa prav jecljavec drugemu. "Tttti, kkvaaa pppa ttti je?" "Prostata me matra." "Kkkkakkko ppppa ttto zzzgleddda?" "Ščijem tko kt ti govoriš."

O Kuvrtat Ti bom povedal eno resnično štorijo. Ni o mačku, je pa o psu. Moj kolega je mel pekinezerja, Gizmota /grd je bil, kt da se ga je en zmislu, pa takoj pozabu/, ful prijazno bitjece, kar za pekinezerje ni glih značilno. In sta bla oba z ženo jako navezana nanj. No, en dan je prišel k njemu na obisk en sodelavec in v predsobi ga je prišel pozdravit tud Gizmo. Vpričo mojega kolega je ta sodelavec zabasal Gizmota tako zelo, da se je stegnu, morto, kaput, crknu...na mestu. Si morš mislt. Kolega je bil čist paf, sodelavec pa tud. In kaj se je zgodilo potem. Sodelavec se je seveda opravičil in razložil kolegu svoj strah pred psi in kako ga je dobil, mislm, strah. In kolega je to sprejel; opravičilo in razlago. V tistih par minutah je uspel začutit sodelavca, se postavit nekako v njegovo kožo, ga razumet in to sprejet. Si morš mislt. Pa je kolega dvometraš, atlet in tam k on udar, ne raste več trava, na psa je bil pa čist nor. Sodelavec je pa blj kt ne ena štrigula, mejhen, suh. Mislm, kapo dol kolegu. K sem ga vprašal, kako da ni odreagiral v afektu, je reku, da ga je prvi hip hotel zmlet, a že naslednji hip je pomislil, da je tipo bogi, da ni zanalašč in da je strah res jebena stvar. Mu je odpustu, vem, ker se obiskujeta in tud skupaj hodjo ven. Aja, okol tega, da mi gre recimo en na kurac /no ja, njegova dejanja seveda/ in da jst božam mačke, on jih pa brca. Ni glih vse samo belo in črno a ne. Men gre tak na kurac, ker vem, da žival trpi in čuti in da trpinčenje živali enostavno ni v redu in mu bom to skušal preprečiti kakor bom vedel in znal. V tem primeru ne bom brskal po sebi in iskal neke svoje potlačene sadistične vzorce, ki nabijajo ven. Čeprav, če tega še nisem nikoli prečesal pri sebi, bi bilo tudi to možno. Vsekakor pa lahko vsaj pomislim na to, kake travme se skrivajo v tem tipu, ki brca mačke. Bog si ga vedi, kaj je preživljal morda on. A ne, vsaj poskušam ga lahko razumeti /ne razložiti, ker ne vem/. Če pa mi gre na kurac pri ljudeh recimo napuh, egoizem, nestrpnost... no v teh primerih pa najbrž ne bom kiksnil, če začnem te iste lastnosti iskat v sebi.

Tole je pa mal drgač a ne. Ker zdej niso po naravi taki, mislm, zajebani pa tko, ampak delajo tko kt trenutno zmorejo ali znajo najbolje, ja? In to ni isto a ne. Je pa tko rajtam, da noben od nas ni popoln in brez napak, eni jih imamo več, eni jih imate manj. Jst zate ne vem, ampak sem opazil pri sebi, da je najtežja, ampak res najtežja lekcija v mojem življenju sprejet sebe tacga kt sem. Sem pa ugotovu tud, da ta lekcija poteka skozi sprejemanje drugih. Se prav, blj k sprejemam druge take kot so, blj sprejemam sebe. Se prav, k ugotavljam, da me na enem nekaj moti al pa da prav zares ne spoštujem določenih lastnosti v posameznikih /in s tem na žalost tudi njih same/, je ravno pravi cajt, da to isto /mislm, te lastnosti a ne/ poiščem v sebi. In jih najdem, brez skrbi vse in vsako posebej, če le brskam dost vztrajno. In ko ugotovim, kaj in zakaj je to nekje v meni zakopano a ne in ko predelam zadevo, si morš mislt, da me to kr naenkrat ne mot več, mislm, pr seb in zanimivo, pr drugih tud ne. Zakaj? Ja, ker je to tud del mene, ker to ni le slabo, ker se zavem, da sem glih tak kt un, ne boljši, ne slabši. In, si morš mislt, tak se ne spodtika več obme, se ne dogaja več, se ne pojavlja al pa, kar je vsaj meni še lepš, tud on rata drugačen. Pol pridejo drugi, z drugimi mojimi lastnostmi, ki jih moram še odkrit, predelat. Pa tko. In bližje kt sem sebi, blj s podobnimi sem v odnosih. Sj to ne pomen, da jih ni, mislm, zajebanih, ampak so drugje, v enih drugih odnosih, v tistih, iz katerih se lahko učijo, če čejo. Kar se plevela tiče. Oleander je lep za popizdit navzven, a je pametno obdržat distanco. Kopriva je nadležna u nulo, pa pravi zaklad, če se ji približaš. Če se ji znaš približat. Mej se fest

Hojla Ardent Zdej, jst sem samo en butl in se na naravo ljudi, sploh pa tisto plevelsko, ne spoznam glih, me je pa začudl vseeno, da ti vidiš ljudi, kot si jih opisal zgoraj, v večini. A jih je res tolk, mislm, po naravi zajebanih /in z ostalimi pridevniki/? Jst sploh nimam takih izkušenj.

Men je pa tole mal mimo. Ker nisem ne duhovnik, ne menih, pol nimam pojma, kako onadva usklajujeta svoj seksualni gon in omejitve, ki jima jih red predpisuje. Rajtam da drkata al pa kavsata, če je nuja neobvladljiva al pa zatirata gon, če se jima zdi, da bi ga ne smela kokrkol zadovoljit. Ampak to so le moje domneve Zdej, Kuvrtat, če si ti en od njiju, potem nimam kej rečt na tvoje pisanje, že veš, če si notr. Če pa nisi, pol so tud to, kar pišeš, le tvoje domneve in kot take, lahko pravilne al pak ne. A sta obadva /menih in duhovnik/ kredibilna v svojih naukih, če sta spolno čuječa al pa clo aktivna /mislm, če seksata z drugimi al če drkata rajtam/, je pa spet odvisno. Cerkev baje prepoveduje spolno aktivnost vsem pred poroko in ker sta oba v celibatu, seveda tudi njima. Iz tega stališča nista kredibilna v teh istih naukih, ki jih delita ktermukol že. Zdej, kaj pravi cerkev o spolnih fantazijah ne vem, tko da ne morem rečt; če je tista zapoved "ne želi si bližnjega žene al moža" spolna fantazija, potem je tudi to prepovedano in to ne le njima ampak vsem in je njuna kredibilnost /vsaj kar se teh naukov tiče/ spet vprašljiva. Če pa pogledaš z druzga konca in sicer, da nam je dal Bog tole življenje v dar z vsem, kar paše zraven, torej tud telo in spolnost in da je dar potrebno spoštovati, pol jst ne vidm nič spornega v tem, da se oba samozadovoljujeta, sanjarita al pa seksata. Clo bi najdu opravičilo za nekonsistentnost naukov, ki jih podajata, če bi upala to poudariti, pa ne upata, ker ta del naukov tko ni od boga ampak od ljudi. Jst jima ne zamerim a ne, ker sta oba zame le človeka, če jima pa ti, jah, to je pa tko tvoja stvar a ne. Kako je že reku Jezus, da naj vrže kamen tist, k je brez greha al nekej tacga? Tle seveda ni govora o pedofiliji, da se zastopva. butl

Čudn tole A pol je po vaše prava solucija, da k en, al pa dva, al pa sam, al pa cel svet ne izpolni tvojega pričakovanja, da rečeš /kt una lisica v basni o kislem grozdju/ enmu, al pa dvema, al pa seb, al pa celem svetu da ga en kurc gleda in da ga itak ne rabš in da ti je tko al pa tko boljš brez njega in zbežiš. Samo, kam pa? V samoto? V pestovanje zamere in sovraštva? V nezaupanje? V napuh? A niso to samo zidovi, za katere skriješ pred seboj in ostalimi svoje, kaj že, hrepenenje po sprejetosti, ljubezni, potrditvi in pol prepričuješ sebe in ostale, kako se ti jebe zase in za cel svet kao? A da bi se pa vprašal kej o svojih pričakovanjih, a to pa ni smiselno? Samo vprašam

Piiiši, piiiši dragi. Pa pišam, zar ne vidiš.

Bi ne vedel zate, Porny, ampak zame je Alan Ford zakon in duhovne ter tudi druge knjige zelo zanimive, modre misli, pa naj so tuje ali moje so pa dragulji sploh, pa lastne in tuje izkušnje neprecenljive, ko jih vmeščam. A ne v forum, pač pa v razumevanje, v zavedanje, v ta trenutek in v vsak trenutek živetja svojega življenja. A rabim duhovnega učitelja. Ja, ga, in ne le enega, vse. In meni je učitelj vsak in vse. Ali hočem učit druge? Če mislim, da vem, potem povem. Kaj kdo stori s povedanim, je njegova izbira. Osebno verjamem, da ni potrebe, da bi brcnil v vsak kamen na poti. Kakega lahko tudi izpustim. Je pa res, da ne bom potem občutil bolečine, ki bi jo, če bi brcnil vanj. Je pa res tudi, da bi morda zaradi bolečine spregledal njegovo lepoto /ali karkoli drugega/.

Zdej, jst dam pa Klarus kr prav /zase a ne/, ker jst nisem Osho, nisem Sai Baba, nisem Vorhilon. Jst sem butl. In men so vsi guruji na tem svetu, tud Osho in tud Porny. Vsak v svojem trenutku, v svojem namenu, v svojem nauku. In se zahvaljujem vsem skupaj in vsakemu posebej. In vsakega tud prerastem /hvala Bogu a ne/, kar ne pomeni, da sem pametnejši od njih ali da vem več, sploh ne, le tisto, zaradi česar so mi prekrižali pot, sem se naučil /če sem se a ne/. Potem, potem grem pa naprej, po svoji poti. In ali se to ujema s predstavami o duhovnosti in njih poteh ni moja stvar, še manj problem.

O Lucy_x Da se v enga zaljubiš ma al pa nima nč s sorodnostjo duš. No ja, ponavad nima. Je največkrat ujemanje s slikco, ki si jo narisala kt mladič. In v tej slikci je vonj, barva, oblika, napetost, dinamika, izraznost.../energija kao/. Preboj ktergakol fragmenta vžge ponavad.... /kemija kao/. Lahko je pa tud sorodna duša... /kao/. Je lepo bit zaljubljen a ne da ja. mej se fest in skrajno. butl

Hojla Fantek28 Dobrodošel Jst sem samo en butl in se ne spoznam glih na duhovnost /mal se, mislm, po fižolu/ ampak ne glih vsega verjet a ne, kar piše in kar se govori o Bogu. To so pisali ljudje, ne on. Jst sem ga vprašal, pa prav, da nima nič proti gejem sploh. Poznam eno dobro skupino /a je duhovna?/, kjer so geji dobrodošli. Kako boš spoznal njene člane? Preprosto. Vsak od njih je Človek. Dobrodošel ponovno. butl

Pust to, Porny. To ni zate. Sonce sveti od zgoraj. Ne prekrivaj ga z oblaki. /Nisem našel toliko resnega smeškota, ki bi vsaj približno ponazarjal, kako resen sem. Zato ti limam tega. Je še najbližje/.

Hojla Porny Mislm, jst sem samo en butl in se ne spoznam na prebujanje, ampak, a se ti res zdi da to rabiš? Mislm, zbujat in dvigat kundalini?

Hojla Zvone še enkrat /mal blj resno zdej/ Zdej, ne da se mi sicer še enkrat pisat, ti bom kr spastal eno moje pisanje eni Olgi na maat-u /en drug forum/. Ona ima probleme z žrtviranjem, ti maš verjetno drugačne, ampak kar se vzorcev in njih odpravljanja tiče, niti ni važno, ker princip je pa tko isti a ne. Če češ, lahko prebereš. Olga lep pozdrav Tvoje stanje je dokaj tipično glede na vzroke, ki si jih v glavnem že sama povedala. Glavni vzrok je pomanjkanje ali pogojeno izkazovanja ljubezni tvojih staršev v otroštvu iz česar sledijo posledice: -slaba samopodoba, -odvisnost od zunanjih potrditev, -žrtviranje /odgovornost za svoje življenje prelagaš na druge, na okolje in prevzemaš vlogo žrtve/ To je zelo na kratko. Kaj lahko storiš? Na kratki rok: Izbiraj in kontroliraj svoje misli in dejanja, ker je od njih odvisno tvoje čustveno in telesno odzivanje. Kaj to pomeni? Sama si odgovorna za svoje odzive na okolico /na druge ljudi, zatečene situacije/, ne moreš pa nikogar spreminjati, razen sebe. Torej, v določeni situaciji imaš na voljo več ali manj možnih izbir in od tebe je odvisno, kakšno vedenje boš izbrala, samo od tebe. Lahko izbereš depresiranje, žrtviranje, bolečinjenje, samosmiljenje, tesnobljenje, lahko pa izbereš drugačno vedenje. Lahko izbereš že zjutraj sekiranje in gnavljenje same sebe z vprašanji, kaj bo jutri, ali boš lahko odplačevala stanovanje, zakaj me prijateljica ne podpira, kaj naj počnem, da bom vsem všeč, lahko se pa odločiš, da boš stopila v dan vedro, optimistično, da zaenkrat lahko odplačuješ stanovanje in je to dovolj, če bo problem, se boš z njim ubadala ko bo, ker ga mogoče ne bo, da boš v stanovanju živela ti in ne prijateljica in da je dovolj, da se ti počutiš v njem dobro.... Tvojim odločitvam, tvojemu delovanju, tvojim mislim, bo takoj sledil čustven in telesni odziv. Preverjeno. Tvoji odzivi so le v tvojih rokah, obenem pa se moraš zavedati, da je odzivanje drugih pač tako kot je in da imajo vso pravico do tega. Ful pomembno. To lahko začneš takoj zdaj. Na daljši rok ti svetujem, da poiščeš strokovno pomoč kakega psihoterapevta, ki ti bo pomagal ozavestiti povezave in poiskati vzroke ter jih preobraziti. Poišči ustrezno literaturo, pojdi na ustrezne delavnice. Zavedaj se še nečesa. Ti si tista in samo ti, ki bo delala korake, od prvega in vse naslednje. Ne pričakuj od nikogar, da bo storil katerikoli korak namesto tebe, vse boš morala prehoditi sama. Ali jih boš ali ne, je tvoja stvar, tvoja odločitev, tvoja odgovornost in noben drug ni in ne bo kriv za tvoje ravnanje, tvoje izbire, tvoje odzive. Samo ti si tista. Ker drugi so, kakršni so, in imajo vso pravico do tega, kako se boš pa odzvala nanje, kaj boš izbrala, je pa tvoja stvar. Od kogarkoli že lahko pričakuješ, da ti bo podal kak uvid, ti dal mogoče nasvet, pokazal na zakonitosti, povezave, nihče pa ne bo ničesar storil namesto tebe. Nihče. Ne pričakuj, da je kdo, ki ti bo na lahek način odpravil karkoli; te pozdravil, te spremenil, odpravil karmične zadeve /popularni izraz, zato ga uporabljam/... Ga ni. To boš ali ne boš storila sama, kakor se boš odločila in kot boš delovala. Za svoje življenje /odzive na okolje, ljudi, situacije/ si odgovorna le ti in samo ti in okolje /ljudje, situacije, dogajanje/ je tako kot je. Prej ko boš to dojela in sprejela, prej se boš izvlekla iz prepričanja, da je življenje tragedija in da so drugi krivi za tvojo situacijo. Je treba delat. Vse naj ti želim. /mal sem se ponavljal, ampak, če en dela po enem kopitu dolgo časa, je še najmanj, da večkrat ponoviš in poudariš, a ne/ butl

Ej Zvone Ne me preveč resn jemat. Ta dobrodošlica je bla samo hec, brez slabih namenov. Se ti opravičujem. Napiš kej več o svojem problemu, mogoče ti bo lahko kdo pomagal, ker tu niso samo butli, tako kot sem jaz.

vsa naj, Gaja in Perun

O Zvone, dobrodošel Jst mam mal izkušenj s tem, pa če ti bo kej pomagal, pol preber. Žena je enkrat prnesla en tepih, tak, ni bil glih perzijaner a ne, mel pa je en tak, žlahten duh, se mi je zdel takrat /pol sem zvedu, da tko diši naftalin, un, prot moljem/ in en vzorec na sred, slikco avijončka, mejhenga blj, v barvi gnile višnje, samo na zelen. To je bil pol problem glavni, barva mislm. Ker sem jst enkrat, ko sem bil sam doma, zlil kozarec terana direkt na vzorček. Če bi bla to zrela višnja, se sploh vidl ne bi, tko pa se rdeča barva vina niti slučajno ni ujemala z barvo gnile višnje, samo na zelen a ne in še mal je motil harmonijo prostora, u levo, se mi zdi. Poskusu sem nevtralizirat barvo z nihalom, pa ni šlo nekak, pol sem pa vzel škarje in vzorec odrezal ven. Žena je čist znorela, da sem ji uniču tepih, je rekla. Ha, to se ti samo zdi, draga, sem nastopil suvereno, ker vzorček mam tle in sem ji ponudu izrezan del. Ona pa v jok, iz česar sklepam, da sem ji na negativen način vrnu vzorec in moram rečt, s škarjami gre ful hitr. lep dan, Zvone. butl

Hojl Ardent Zdej, jst sem samo en butl in se na steze ne spoznam glih, ampak ob enih stezah ni samo grmovje in veje, ki ovirajo. Ob enih so tud bifejčki s prijaznim osebjem, ki ti postreže z osvežilno pijačo, je tud blagodejna senca, če ti je glih vroče, kaka klopca, da mal predahneš, so tud eni tipi, ki vzpodbujajo, če motivacija pade, se pogovarjajo, če se ti pot vleče in se počutiš, kaj vem, mal sam, so tud eni, ki v križiščih povejo, kam kak krak pelje. Niso le ovire, sploh ne. In celo sem opazu, da se ovire ne postavljajo intenzivneje. butl

No evo Če bi prišel s to informacijo ven takoj /ne pa zdej, na koncu, ko se užaljen umikaš/, bi se debata verjetno razvijala v drugo smer, kot se je. Pogovarjali bi se o strahovih, o dvomih, o nejasnostih in ti bi jih lahko pojasnil, razblinil, dodal kaj k razlagi. Pa nisi. Imel si možnost preprečiti, da bi mi razumeli ta PATS kot še en nateg /kar niti ne bi bilo tako hudo/ ali celo nevarnost programiranja ljudi v želeno smer programerja /kar je pa zelo hudo/ in nam ga celostno /holistično/ predstaviti. Pa ga nisi. Vsaka zadeva ima paleto učinkov. Ti si nas usmerjal samo v pozitivne in mi smo se začeli spraševati, kaj skrivaš, zato taka reakcija. Jst osebno ne dvomim, da je PATS v določenih primerih uporabna in dobra stvar, me je pa ziritiral tvoj pristop. Kar je škoda a ne, ker zadeva sploh ni draga /v Ameriki je uporaba cca 35$ na mesec, če sem razumel pravilno/.

Holmed živjo Zdej, jst sem samo en butl a ne in se na programiranje podzavesti ne spoznam glih, tale PATH pa tud ni razložen v detajle na spletnih straneh tolk, da bi vedu točn, kako deluje. Kolkr sem uspel razvozlat, gre za subliminalna sporočila /slikovna rajtam v tem primeru/, recimo da v enmu ritmu predvaja vzrok, posledico in občutek /eee, na primer klobaso, razvampanega tipa, infarkt in rdečo barvo...tko, laično a ne, pri čemer je klobasa vzrok, razvampan tip in infarkt posledica, rdeča barva pa bolečina/. Ta sporočila so vkomponirana v ritmu, ki je zavest ne zazna /verjetno prehitro a ne za zavestno analizo, podzavest si jo pa zapomni, ker ne analizira videnega, ampak samo shrani, pa tko/ v podlago, ki stimulira zaznavne receptorje nekje v možganih, ja? Dost podobn deluje rajtam tud za ugodje a ne. Verjetno v tem primeru sporočila delujejo na centre za izločanje serotonina al kej podobnega. Ugibam a ne, ker mehanizem ni razložen v detajle. Zdej, a je to dobr za človeka al ni, če je mehanizem delovanja tak? Ja je in ni a ne. Če se človek pol ne redi in shujša, je to gotov dobr za njegovo fizično zdravje. Bi se pa vprašal, zakaj se je tip zredil a ne, kaj kompenzira s hrano. Če je vzrok samo v silni ljubezni do hrane, pol negativnih posledic uporabe tega dela PATH metode ni a ne. Bo še vedno užival v hrani, le blj selektivno, z blj zdravo izbiro. Če pa je vzrok drugje, v njegovih travmatičnih izkušnjah v otroštvu, v razvojni fazi a ne, pol je pa tale metoda nevarna. Zakaj? Ja najmanj kar ni dobro, je odprava posledic in s tem otežena pot do vzroka. Situacija postane zamegljena, nevzpodbujajoča za razvoj, za iskanje, za odpravo izvora tegobe a ne. Ukine se tist triger, ki tera tacga človeka, da kej nardi zase. In on se travmira še naprej, še blj mrbit, samo na zunej se nč ne vid. Njega pa razžira, mu zmanjšuje kvaliteto življenja, ne pa izboljšuje. Zdej, Holmed, ti kot predstavnik celostnega zdravljenja /vsaj glede na tvoj nik in link, ki ga podajaš-holmed=holistic medicine/, bi moral bit prvi, ki bi se naj zavedal pasti instant sreče na recept in bi naj bil pozoren na ostale aspekte, ter opozarjal na te nevarnosti, pa v tem primeru to ne počneš, kar ni dobro za tvoje kliente, je pa dobro za tvojo denarnico. To kar počneš tu na forumu jst vidm kt tipanje, eno raziskavo trga, a se ti splača nabavt zadevo, a boš mel dost klientele, ki bo kupovala tole zadevo in ti dost dobička. Vrgu si kost. Sej, to ni nč narobe a ne, je pač le biznis, samo, zavijat ga v nek celofan celostnega zdravljenja in ne nalit strankam čistega vina je pa, no ja, ni lepo, v tem primeru, ko se gre za zdravje ljudi je pa podlo. Imej zelo lep dan, Holmed. butl

O Unis Sem se nekak prebil skoz tvoje pisanje, ne vem pa, če sem te zastopu glih, bom pa mal rezimiral, ti pa povej a sem te zastopu al ne. Evo. Bistveni poriv človeka je bit sprejet v okolju /socialnem, čustvnem/, pravzaprav bit boljši kt drugi in iz tega sledijo vse njegove akcije, izbire, skratka delovanje. Se prav čista ekstrovertiranost. Ker če ni sprejet, če ni boljši, je to zanj problem, tegoba kt pravš. In življenski cilj? Mal o razvoju, tist k je pa važn, je pa izbira /cilja, poti/ in držanja nje kt pijanc plota /ker druge nima, ker se je za to odloču/ in na konc razočaranje al pa ne. Na poti primerja svoj sistem /pot, sebe, cilj/ z ostalimi sistemi ali elementi sistema in kar je spet bistveno, v prepričanju, da je njegov najboljši in da se morjo drugi prilagodit, sicer jih je potrebno uničt /vojne, pobijanje, zasmehovanje, žalitev.../, se prav primerjava z namenom odstranit nevarnost za svoj sistem. Spet bit sprejet, boljši v okolju je vodilo pri izbiri delovanja. Se prav, čista ekstrovertiranost. Kje je tu pol programiranje podzavesti? Glede na deficit sprejtosti in ljubljenosti v razvojni dobi je to filanje manjka skoz zunanjo potrditev, sprejetost, ljubljenost. A sem te prou razumu, Unis? Imam tud svoje mnenje, ki se nekje strinja, v nekih delih se ne, s tvojim. Ampak to ni važno, a ne. butl

A ni lep dan, a ne da ja. Najlepši danes.

Jst bi pa reku tkole. Glih tacga partnerja dobiš, kt ga takrat ravno potrebuješ. Tko, da se ni za bat, da bi dobil/-a neprimernega.