V petek sem se tako fajn nakolesarlia! Nič nisem šparala s sapo.... Me je na poti nazaj skoraj pobralo, ker sem se kar malo predaleč odpeljala... Če je bilo pa tako fino! Pa sonček, pa vetrček... Ki se je seveda spremenil v najbolj nadležno stvar na svetu, ko sem se peljala nazaj proti domu. Sem imela prav srečo, da se nisem prehladila... Pomoje sem ravno prav "usekana", da ne vem, da bi se morala prehladit, če švicam in vozim po vetru.... hehe Bo treba it še večkrat na teden na kolo, da spet dobim nazaj malo kondicije. Sicer še vedno trdim, da se tudi brez kondicije daleč pride. Takole na začetku daljših tur vedno crknem po prvih 15 min, potem pa, ko sem že na pol mrtva, se pa lahko vozim še ure in ure... Čez vikend sem dvakrat sicer zajahala bičikleto, pa sem udarila bolj turistično vožnjo (40 km v petek je bilo veliko zame). Sem prišla vsa usrana domov, ker sem se hotela vozit po makedamu, pa je bilo na poti več luž in blata kot peska... Ah.. Na kratko, svetovna uživancija....