Hej! Meni se zdi najbolj fascinantno opazovati občutke, ki jih povzročajo ljudje kadar se "nafilajo" z energijo. Pa ne mislin zgolj tistih, ki ti energijo kradejo! Včasih se zgodi, da se pri kontaktu med določenimi osebami (tudi osebo-predmetom, osebo-idejo/mislijo) sprosti enormna količina energije, ki jo lahko občutiš kot iskrice, napetost (+ in -), v ozračju veš, da se je nekaj zgodilo. Btw: to poznamo že od nekdaj - zakaj pa mislite da obstajajo izrazi kot "od njega so švigale iskre", v angleščini in francoščini obstaja izraz "to have air of, avoir l'air de" kar pomeni dajati občutek, imeti ozračje (dobesedno)? In tisti ljudje, ki znajo svoj presežek energije usmerjati, lahko pomagajo drugim, ne glede kakšnega izvora so njihove težave (fizične, psihične, energetske). Trik je v tem, da energije ne poskušamo drugim vsiliti, jo ne zahtevamo na silo in znamo ustvariti pogoje za sodelovanje "zdravnika" in "pacienta". V "profesionalni" zdravilski situaciji je to ločeno, v vsakdanjemu življenju pa to počnemo "naključno" in celo meja med tistim ki zdravi/daje energijo in tistim ki je zdravljen/sprejema energijo ni jasna. Dozdeva sem mi, da je zdravljenje najuspešnejše, ko se vzpostavi "zdrav", torej nenasilen in neobvezujoč (t.j. te ne priklene na nekoga) pretok energije med "zdravilcem" in "zdravljenim". Da se "poštekata", da sta na "isti valovni dolžini" (spet: fraze nam povedo, da smo to že vedeli!). Da ne bom predolga... LP Maedhoriell
