No fajn. Moj otroček bi zdaj imel skoraj 13 let. Res bi mu bila dobra mama. Mislim, da bi pri svoji zrelosti znala zelo dobro poskrbeti zanj(o). In predvsem bi moj otrok dobil zelo dobro popotnico za življenje - pokazala bi mu kako ljubiti, kako biti srečen, kako se spopadati s težavami ... Lepo te prosim. Si bil mogoče na tečaju pri gospodu Bogu in ti je razložil tale zakon, s katerim vsi tako radi opletate? verjamem v karmo ali kakršnokoli pojmovanje ji pač nadanem. In najboljša razlaga karme je bila zame v filmu Matrica. Pravi, da je karma le beseda za nalogo, ki jo ima človek v življenju za opraviti. Govori le, da daj vse od sebe. Bodi Neo, bodi rešitelj sveta. veste kaj znalci in znalke. Zaradi mene ste lahko religiozni kolikor hočete. Jaz osebno verjamem, da bog / univerzum /eno ne sodi in ne obsoja. Tako kot mama ne obsoja svojega otročička, ko se spotakne in pade na nos, temveč ga dvigne in stisne k sebisti, potem pa ga zopet spusti na tla, da se nauči hoditi. Jaz sem zanosila pri 15-ih. Bila sem noro zaljubljena v svojega fanta in rada sva se igrala očke in mamice. Jasno mi je, da še nisem bila pripravljena na to, ampak ne povešam več pogleda, ko povem, kdaj sem se začela igrati s spolnimi odnosi. Verjela sem, da je tudi fant zaljubljen vame. saj je bil, a v času, ko sem zanosila, ne več. Od malega ljubim ta mala nemočna bitja. Ko sem ugotovila, da sem noseča, sem na vse pretege razmišljala, kako bi lahko otroka obdržala. Bila sem odločena, da ne bom naredila splava. Potem pa me je notranji glasek vprašal, kako se bom počutila, ko bom nekega dne, ko bom že mama, le za trenutek pomislila: "Dete moje, želim si, da te ne bi bilo". In odločitev je padla v trenutku. In kljub mnogim kasnejšim dvomom in samoobtoževanjem danes vem, da sem storila prav. Mislila sem, da je ta rana že zaceljena, pa ni. Nič hudega. Imam čas in slej ko prej se bo zacelila. Nikoli pa si ne bi odpustila, če bi zaradi moje nepremišljenosti bil na svetu en nesrečen otrok več. vem, da bom tudi zaradi te odločitve lahko nekega dne dobra mama. Zato prosim, nehajte že enkrat samo obsojati in lapati, kar so vas naučili. Potrebno je pogledati v svoj srček in hitro ti je jasno, da je pravilnih poti več. In Bog nam ni brez veze dal možnosti, da se odločamo. Ima nas rad in nam želi vse najboljše. In želi, da ko pademo ne gledamo nazaj na svoje napake, temveč da se poberemo in se naučimo hoditi. Morda bo nekega dne nekdo potreboval roko, da mu jo ponudimo in mu tako pomagamo vstati.