bigm

Ha, na temle forumu je pa res kot v eni veliki družini. Nekaj skupnega imamo, sicer ne bi bili tukaj, v številnih pogledih smo pa zelo različni. Včasih se imamo radi, včasih pa si gremo na živce. Včasih potrpimo drug z drugim, včasih pa se skregamo. Hvala bogu. Ker so citati trenutno nepriljubljeni, bom malo izzival: Prepir je kot nevihta - očisti ozračje, ampak ga tudi malo ohladi. Vsem v družini ene lepe ohlajene pozdrave!

Tudi jaz sem se po službeni liniji udeležil delavnic: komunikacije, retorika, dialogika, intervju itd. Vseh se niti ne spomnim. Od vsake od navedenih delavnic sem odnesel dosti koristnega in še prijetno druženje je bilo. Vrsto delavnic je seveda potrebno izbirat glede na službene potrebe. Kapitalist niti slučajno ne bo metal denarja stran za nekaj, od česar ne pričakuje koristi. Na Japonskem imajo delavci med delovnim časom rekreacijo. Niti pod razno za to, da bi se delavci bolje počutili (to je sicer stranski produkt), ampak zaradi boljše delovne učinkovitosti. Mushi, premalo si povedala, kakšno delo opravlja tvoja prijateljica, da bi lahko ocenjevali, ali so bile delavnice, katerih se je "morala" udeležit, koristne ali ne.

JanjaK, s tem, ko si mi povedala, daj ti je bil moj komentar prijeten, si mi polepšala dan!

Skwo, niso vredni tvojega psovanja. Jeza, sovraštvo, zmerjanje, same negativne energije, ki bi škodovale samo tebi. Ne povzročaj si še sama ran. Pa poglej se, dekle! Saj si vendar mama, skrbiš za svoje otroke, vsega spoštovanja vredna ženska. Ceni vendar sama sebe tako, kot zaslužiš. Odlična ženska si, z močno voljo. Saj samo taki ljudje zmorejo odpustiti tistim ,ki so jih ranili. Pa kaj ni to dovolj velik razlog, da se spoštuješ in da si odpustiš navidezni greh? Bodi vendar ponosna nase in se temu primerno tudi sama spoštuj!. Vem, da ti bo uspelo. Zaupam vate in prosim te, da mi sporočiš, ko se bo to zgodilo. S teboj vred se bom veselil tvoje zmage.

Skwo, preden lahko odpustiš drugim, moraš najprej sebi odpustiti. Objektivno vzeto ti res nisi nič kriva, vendar vem, da te neutemeljeno obhajajo občutki krivde. Odpusti si. Vredna si vsega najboljšega v življenju in boš to tudi dosegla. Samo pogumni ljudje pa so sposobni odpuščati tudi drugim. Privošči si to zmago nad samo seboj in naj sije sonce v tvojem srcu. Zaslužiš si to!

Selene, dobro delo je poplačano s prijetnim občutkom, ki ga imamo, če komu pomagamo. Ta občutek nam polepša dan. Pa tudi tebi bo dobro delo povrnjeno. Ne od osebe, kateri si ti storila uslugo, ampak od povsem tretje osebe. Tako se stvari obračajo v univerzumu.

Draga skwo, lepo pozdravljena! Razumem tvojo bolečino in stisko. Spolna zloraba je za žrtev, zlasti za mladoletno žrtev, ena najhujših traum, ki človeka lahko doleti. Z nekaj takimi žrtvami sem govoril in vse opisujejo približno enako. Občutki sovraštva, jeze, samoočitanja, občutki umazanosti in podobno. Vsak spomin na traumatski dogodek (ali dogodke) ponovno odpre komaj zaceljene rane. Neodpustljivo dejanje! In vendar je rešitev prav v odpustitvi. Ne zaradi njega, ki ti je to storil. Zaradi tebe. Veš, odpuščanje ne bo spremenilo preteklosti, olajšalo pa ti bo prihodnost. Ko boš odpustila, res s srcem odpustila, bodo spomini na dogodek čedlje manj boleči, dokler ne bodo res le še spomini, ki pa ne bodo več odpirali ran. Veliko boš morala delati na sebi, da boš sposobna res iskreno odpustiti, ampak splača se potruditi. To je edini način, da bo preteklost res ostala preteklost in da ne bo vedno znova vdirala v tvoj sedanji trenutek. Živeti pa vendar moraš tukaj in zdaj.

Janjak, zaradi svojega odnosa do dogodkov v življenju pa res zaslužiš, da se ti dogajajo same prijetne stvari!

Vidva sta pa zgodaj začela s predvolilno kampanjo. Vse stranke imajo praviloma privlačne programe (samo programe). Izvedba je seveda nekaj povsem drugega. Vprašanje je le, kateri stranki se pustiš nategnit. Nategnjen boš v vsakem primeru. Živele volitve!

Mick, v zdravstvu so prav sestre tiste, "ki hišo pokonc držijo". Je pa v zdravstvu hujša subordinacija kot v vojski. Če je zdravnica sestri prepovedala sprejemat paciente, potem ne moreš krivit sestre. Resda tudi med sestrami najdeš kakšno nemogočo, je pa teh pojavov dosti več med zdravniki. Nekaterim je le za to, da so "gospod doktor", za paciente jim je pa figo mar. Poznam pa tudi zdravnike, ki so v službi po 25 ur na dan, četudi jim tega nihče ne plača. Nikoli ni pošteno posploševat. V glavnem pa pravim, sestram kapo dol!

Prav vesel sem odgovorov piščančku. Vsi, ki ste prispevali svoje mnenje, ste pokazali, da razumete oddajo otroka kot res zadnjo možnost (ultima ratio). Prepričan sem, da bi vsi enako reagirali tudi v primeru, če bi kako dekle vprašalo za nasvet glede abortusa. Zadnja stvar na svetu bi bil predlog, naj punca naredi abortus. Čisto nekaj drugega pa je prepovedati možnost narediti abortus. Taka možnost mora vedno obstajati, čeprav res kot zadnja stvar na svetu. Kajti, če se ženska iz kakršnega že koli razloga resno odloči za abortus, ga bo tudi naredila, če ne strokovno opravljenega, potem pa pri mazački. V tem primeru pa ne bo šel samo zarodek, ampak bo vprašljivo tudi življenje matere. Če sta na razpolago le dve slabi možnosti, je potrebno izbrati manj slabo. Tako je moje gledanje in zavračam očitke nekaterih na tem forumu, da smo tisti, ki smo bili proti prepovedi abortusa že kar morilci. Mislim, da smo v tej temi dobro opravili izpit in pokazali, da se splača v težkih trenutkih vprašati za mnenje. Neodgovornih mnenj ni bilo.

Nosorog, pravkar sem na internetu zasledil podatek, da Eistein v 50 letih raziskovalnega dela ni prišel do zaključka, kaj so fotoni, zato tudi nama ni treba biti preveč nerodno, če tega ne veva. Morda pa še izveva? Na svetu ni nadnaravnih pojavov, čeprav si zaenkrat še ne znamo vseh razložiti. Znanost pa počasi odkriva tančico za tančico in danes je že vsakemu šolarju jasno marsikaj, zaradi česar so v srednjem veku ljudi sežigali na grmadah.

JanjaK, absolutno prav imaš, da ti namesto drugega ne moreš sprejemati odločitev in nikogar ne moreš spreminjati, razen sebe in svojih pogledov na stvari. Vendar pa, če nekdo s svojo zasvojenostjo ogroža tvoj življenjski mir, tvoj normalen življenjski ritem, potem imaš vso pravico (če ne celo dolžnost), da takemu človeku postaviš ultimat: ali se zdraviš, ali pa se najine poti ločijo. To pa ni nobeno sprejemanje odločitev namesto drugega. To je le obramba tvojih pravic do dostojnega življenja. V tvojem primeru menda ni tako hudo, ampak iz prvega vprašanja v tem poglavju pa je izhajalo, da zasvojenost žene z IRC anjem že ogroža družinsko skupnost. Moje besede so bile namenjene temu problemu in ne tvojemu (ki še ni kritičen, kot praviš). Lep pozdrav in lepo se imej.

JanjaK, to kar si zapisala, drži za vse oblike zasvojenosti. Tudi drogeraš išče v drogi nekaj, kar pogreša v realnem življenju. Samo droga (ali druga zasvojenost) ni rešitev problema. To je tako, kot bi iskala ključ pod svetilko, čeprav si ga izgubila daleč stran v nekem temnem kotu. Zasvojenost je beg pred realnostjo. Dokler se ne soočiš z realnostjo, problema ne moreš rešiti. Zasvojenost pa ne vpliva negativno le nate, ampak na vse, s katerimi živiš v tesni povezavi, vsaj na zakonskega partnerja in na otroke. Tudi opravičevanje ni rešitev. To je le potuha za odlašanje z rešitvijo problema. Rešitev pa je ponavadi boleča, ampak odlašanje jo naredi le še bolj bolečo.

Nosorog, na tem področju sem popoln amater in bom zelo vesel če mi bo te pojme pomagal razrešiti kdo izmed bolj poklicanih. Je pa seveda možno dobiti veliko podatkov preko interneta, še zlasti, če ti angleščina ne dela težav. Upam, da se bomo skupaj še marsičesa naučili. Lep pozdrav.

Nosorig, ti dam kar prav. Vse svetovne religije so v bistvu pozitivne in vsebujejo splošno veljavna etična načela. Nevarna postane zloraba religije in ekskluzivizem je že ena od oblik zlorabe. Moje stališče pa je: Bog ja, religije ne. Vse religije, monoteistične in politeistične, slikajo boga (oz. bogove) iz antropomorfoloških pozicij. Bog in vsa božja ureditev je le odslikava družbenih razmerij na zemlji. Poleg pozitivnih ima tako bog tudi vse človeške slabosti: častihlepnost, ljubosumnost, maščevalnost itd. Moj bog pa nima nobene oblike in je tudi ne iščem. Zaradi mene je to lahko tudi nek vesoljni računalnik. Materialistične predstave o svetu vse bolj izgubljajo svoje privržence, dokazov pa tako nikoli ni bilo kaj dosti. Moderna fizika pa vse bolj dokazuje, da sta materija in misel (zavest) le različni obliki energije. Zelo poenostavljeno: Prvi element je vodik. Atom vodika ima jedro en proton, okoli katerega kroži en elektron (izotopi imajo še nevtrone). Proton (elektron) pa naj bi bil sestavljen iz kvarkov. Kvarki pa imajo neko čudno lastnost, da se lahko pojavljajo na dveh mestih hkrati, oziroma se pojavijo tam, kjer jih pričakujemo. Nanje torej vpliva misel (kot energija). Kvarki bi bili lahko drobci snovi, fiziki pa se vse bolj nagibajo k temu, da gre za drobce energije. Sedaj torej že fizika dokazuje, da misel lahko vpliva na to, kar doživljamo kot materijo. V svetu duhovnosti pa o tem tako nikoli ni bilo dvoma. Pozitivne misli, kot so molitev, dobe želje itd. ter negativne misli, kot škodoželjnost, "uroki" itd. imajo odsev na "materialnem" svetu. Razne "obsedenosti" tako nikakor niso izključene, čeprav se strinjam, da gre največkrat za posledice naših lastnih razmišljanj. Pravtako se strinjam z mislijo, da je vse vesolje povezano med seboj. John Donne je že v 16. stoletju spoznal, da smo vsi ljudje med seboj povezani in da če umre katerikoli človek na svetu, umre z njim tudi delček nas. Novi dosežki znanosti pa dokazujejo, da je vsak delček vesolja povezan in soodvisen z vsakim drugim delčkom vesolja. Duhovnost in fizika, ki je včasih veljala kot izrazito materialistična znanost, sta si čedalje bliže.

Bravo, Selene. Še kakšen dan in "musklfibra" ne bo več. Trdna volja je odlika močnih osebnosti. Najpomembnejša zmaga je zmaga nad samim seboj. Čestitam.

Mitos, lep pozdrav! Gotovo ti ne bom odkril Amerike, če ti povem, da zaradi poškodbe možganov le ti funkcionirajo povsem normalno. Možgani imajo namreč to lastnost, da nepoškodovani del možganov prevzame funkcije, ki jih je pred poškodbo opravljal sedaj poškodovani del. Dosti sem bral o takoimenovanih obsmrtnih izkušnjah in ti po svoje kar zavidam. Nekako splošna značilnost je, da se ljudje, ki so že "povohali" smrt, le-te ne bojijo več. Dosti pogost pojav pa je tudi, da se takim ljudem dogajajo stvari, kot jih opisuješ ti. Nekakšna jasnovidnost in sposobnost potovanja skozi čas. Prav vesel bom, če boš o svojih izkušnjah še kaj povedal. Če ti je nerodno to napisat javno, pa mi sporoči kot osebno sporočilo. Lep pozdrav in veselo novim dogodivščinam naproti.

Candlelight, ansambel kar pustite doma, pa raje gipsarja vzemite s seboj.

Mateja, majhni otroci so res sončki. Vendar pa so to pomladanski sončki, ki tudi utrujajo. To boš kar kmalu ugotovila. REs pa je, da ti otroci dajo tudi ogromno pozitivne energije. Mislim, da so dobro izbrala, čeprav pa tudi drži, da ni vrtnice brez trnja. Uživaj z otroki, kolikor le moreš.

Človek misli od rojstva do smrti. Cel kup misli neprestano šviga po naših možgančkih, kot mravlje v mravljišču. Zelo težko se je osredotočiti samo na eno misel. To lahko uspe le v meditaciji. Z meditacijo nekaterim uspe celo odgnati vse misli. Taki pa so najbrž zelo redki. (Izjema so seveda učenci in dijaki - med njimi jih je cel kup, ki ne mislijo nič). Že Descartes je rekel: "Cogito, ergo sum". (Mislim, torej sem). Če nič ne misliš, si torej mrtev, ali pa dijak!

Marree, tako je to. Zato pa vsem, ki jih imaš rad, pokaži in povej to sedaj in tu, da ne bo prepozno!

Mitos, tole, kar se ti dogaja, bi odgovarjalo regresiji. REgresijo lahko sprožimo s hipnozo, meditacijo ali kakšno drugo metodo, ki nas spravi v alfa stanje. V regresiji se spominjamo dogodkov iz mladosti, prenatalne dobe pa menda tudi dogodkov iz prejšnjih življenj. Preberi si kakšno knjigo o regresiji, morda knjigo Potovanje duš (avtorja se sedaj ne spomnim), je pa tudi knjiga avtorjev Davida Hammermana in Lise Lenard z naslovom: "Reinkarnacija". Mislim, da boš tudi na L forumu našel podatke o še drugih knjigah, ki obravnavajo to tematiko. Obilo uspehov in zabave pri tvojih potovanjih v preteklost ti želim.

Marsa, luštna slikca!

Duša, dušica! Nikar naj te ne raznese, no. Pojdi v gozd in se razkriči, zmerjaj in pljuvaj pa ti bo odleglo. Lahko razbiješ tudi kakšen kozarec ali krožnik, samo nikar teh stvari ne vrzi v kakšnega človeka, čeprav je on razlog tvoje jeze. Vrzi vse to raje ob tla. Čimprej se pomiri in bodi spet dobra in vesela duša!