bigm

Pravijo, da sovraštvo lahko skriješ, ljubezni pa nikoli.

Skwo, občudujem tvoj pogum. Veliko poguma je bilo namreč potrebno, da si odpustila očetu (in sebi). Pusti preteklost in živi tukaj in zdaj. Oče je za svoj alkoholizem kriv popolnoma sam. Karmična kazen? Te dni je bila v "Delu" objavljena zelo dobra iskrica: "V vsem vesolju je en sam kotiček, ki ga lahko spremeniš - to si ti". Tebi je to uspelo. Čestitam.

Janja, se nič ne bojiš Slivnice? Tam so "coprnice" doma. Sicer pa Janja, saj ni Snežnik nič bolj zahteven kot Slivnica, če greš s Sviščakov namreč. Samo vožnja do Sviščakov se nekam zoprno vleče. Če boš pa šla z gojzarji spat, si prej noge umij. Da čevljev ne zamažeš.

Mushi!

Janja, takoj čevlje na noge in v hrib! Naj ti nudijo veliko veselja tile "šolni".

Kdor išče srečo zase, se mu bo ta vedno izmikala. Kdor išče srečo za druge, jo bo našel sam!

Mushi, tisočkrat je bilo to že prežvečeno, pa naj ti še enkrat skušam stvar razložit. Ne gre za državljanstvo, ampak za stalno bivanje. Ko smo imeli referendum o osamosvojitvi, so bili vsi ljudje iz drugih republik SFRJ, ki so imeli stalno bivanje v Sloveniji, upravičeni glasovat. Vso pravico so imeli glasovat proti osamosvojitvi Slovenije. Taka njihova odločitev je tudi povsem razumljiva. Res so živeli v Sloveniji, njihov "zavičaj" pa je bil v neki drugi republiki. Če se bo Slovenija osamosvojila, bo njihova vez z rojstno republiko težja. Upoštevaj tudi, da gre v glavnem za ljudi z minimalno izobrazbo in niso niti dobro vedeli, za kaj gre. Prav zaradi tega se tudi po dejanski osamosvojitvi niso znašli. Niso vedeli, kaj sploh pomeni slovensko državljanstvo in kakšne posledice to lahko ima. Pa pustimo državljanstvo. Slovenija ni imela nobene pravice tem ljudem, ki so že imeli stalno bivanje v Sloveniji, odvzeti ta status. Z odvzemom stalnega bivanja so ti ljudje izgubili delo, pokojnine, socialne pravice, onemogočen jim je bil fizični obstoj. To dejanje države Slovenije je bil civilizacijski škandal. Na svoj rovaš pa si ga lahko pripiše DEMOS, ki je takrat vladal. Danes nekateri govorijo, da je potrebno vsakega izbrisanega obravnavati posebej. Res je, vendar ne v takem smislu, kot trdijo SDS in comp. Stalno bivanje je potrebno vrniti vsem izbrisanim. Lahko pa se v posebnem postopku pred sodiščem ali upravnim organom ugotovi, da se je posameznik tako pregrešil zoper Slovenijo, da mu ta upravičeno lahko odvzame status stalnega prebivalca. Posamezno obravnavanje pride v poštev samo v tistih primerih, ko se bo ugotavljalo, da se je posameznik neprimerno ponašal, generalno vzeto pa mora država vsem, ki jim je necivilizacijsko vzela status stalnega prebivalca, le tega vrniti. Posamezno obravnavanje pa bo tudi pri plačilu odškodnin. Vsak posameznik bo moral dokazati, da je zaradi izgube statusa stalnega prebivalca imel škodo in kakšna ta škoda je. Strašenje z nekimi strašnimi številkami je čista demagogija in jo lansirajo le iz političnih razlogov.

Znova, vem, da je tole s kreteni šala, pa tudi če ne bi bila, ti tega ne bi zameril. Pravico imaš mislit, kakor hočeš. Tvoje misli in tvoje mnenje sta tvoj problem. Kako jaz mislim o tem, to pa je moj problem in od nikogar si ne pustim diktirat, kako bom mislil in reagiral. Slabo s slabim vračat se ne obnese. Vsaka oblika maščevanja v resnici najbolj prizadene tebe. Karmična pravičnost vsakogar doleti, slej ali prej. Če verjameš v reinkarnacijo - če ne v tem življenju pa v kakšnem drugem. Imej se kar najlepše in to v tem življenju. (V naslednjih pa tudi!)

Selene, ti dam popolnoma prav. Tudi meni se dogaja, da srečam prijatelja iz šolskih dni po desetih ali več letih. Še vedno sva prijatelja, čeprav ne tičiva več vsak dan skupaj in si tudi ne dopisujeva. Zame je prijateljstvo trajno čustvo. Včasih je z njim tako kot z žerjavico. Dolgo le tli pod pepelom, ko je pravi čas, pa ogenj ponovno vzplamti.

Znova, lep pozdrav. Bentiš in praviš, da bi jo na g... Torej si se podredila njeni volji. Reagiraš tako, kot ona hoče. Bodi samostojna, neodvisna od te svoje nekdanje prijateljice. Pokliči jo po telefonu, prijazno jo pozdravi in vprašaj jo, če si se ji s čim zamerila. Najbrž jo bo tvoja prijaznost presenetila in ti bo tudi ona prijazno odgovorila, pa bosta lahko razčistili nesporazume. Ampak, Znova, tudi če ona ne bo prijazna, ti ostani taka. Njeno vedenje je njen problem in zanj nisi odgovorna. Tvoje ravnanje pa je tvoj problem, zato pazi, da boš vedno prijazna in dostojna.

Poky, spominjam se afere izpred let. Ireni Grafenauer niso odobrili mesta na akademiji za glasbo, ker je bila pač na delu znana slovenska "foušija". Prisiljena je bila iskat kruh v tujini, kjer jo cenijo bolj kot doma. Latinski rek: "Nemo propheta in patria" se je potrdil tudi v njenem primeru. Glede kostnega mozga pa sem te dni bral naslednje. Primernega darovalca se da dobit šele med cca 25.000 darovalci. V Sloveniji tako skoraj gotovo ne bo pravega darovalca za Ireno. Slovenski darovalci se bodo tako morali vključiti v svetovni pool in iz te baze bodo dobili pravega darovalca za našo flavtistko. Tako bo mogoče pravi darovalec nekdo iz Avstralije, mozeg slovenskih darovalcev pa bodo presadili prejemniku nekje v Afriki. Pravzaprav je to lep dokaz, da smo res vsi ljudje med seboj povezani. Slovenki bo rešil življenje Afričan, Slovenec pa bo rešil življenje Kitajcu. Kaj ni to lep način, kako iztrebiti s sveta vse nacionalizme in ksenofobije? Vsi smo del človeštva in skrajni čas je, da se tega zavemo!

Tinka, poleg ribice še jaz držim pesti zate in ppošiljam dobre želje.

Mick, res sem dolžan opravičilo tebi in vsem forumovcem zaradi svoje površnosti. Poniglavo se obnašajo samo NEKATERI moji sonarodnjaki in zaradi teh NEKATERIH me je sram. Ponosen pa sem na vse, ki razmišljajo podobno kot Tinka.

Sanjalica!

V življenju se vsi slejkoprej znajdemo v vlogi izbrisanih. Kar seješ, to boš žel. Načelo karmične pravičnosti. Zatiskati si oči pred temi dejstvi je nojevska politika. Tinka, tvoji posti vsaj malo blažijo moj občutek sramu, da so moji sonarodnjaki zmožni tako poniglavega odnosa do soljudi. Vsi smo namreč v prvi vrsti ljudje, potem smo šele Slovenci, Bosanci, Turki, Nemci itd.

Saj res, maščevanje. Že pred tosočletji so modreci spoznali, da z maščevanjem najbolj prizadenemo sebe.

JanjaK, tale zgodbica je povsem v skladu s tem, kar je povedala Eleanor Roosevelt: "Nihče nas ne more prizadeti, če sami v to ne privolimo". Če nam nekdo zabrusi žaljivko in mu mi žaljivko vrnemo, pomeni, da smo se podredili njegovi volji. Znak naše samostojnosti pa je, da mi na žaljivko odgovorimo s prijaznim pozdravom.

Skwo, popolnoma razumem tvoj čustveni odnos do storilcev takšnih dejanj. Gre pa seveda za čustveni in ne za razumski odnos. Že na drugih mestih sem omenil, da je potrebno strogo ločit med dejanjem in storilcem. Dejanje samo je nedvomno eno najbolj zavrženih dejanj. Pri storilcih pa je možen celoten diapazon, od popolnoma prištevnega do popolnoma neprištevnega. Za slednjega pa ni kazen, ampak zdravljenje ali pa aziliranje. Psihopati in razni sociopati so popolnoma prištevni, saj pri njih ne gre za duševno bolezen, ampak za značajsko iztirjenost. Popolnoma drugače pa je pri pravih duševnih boleznih - psihozah. Tam pa je potrebno stopnjo prištevnosti ugotavljati v vsakem primeru posebej. Pa še enkrat o kaznovanju, čeprav smo o tem že pisali. Vse strokovne raziskave dokazujejo, da zelo stroge kazni ne dosegajo zaželenega učinka, celo nasprotno. Povzročajo revolt. Bodoči storilci pa so tako vsi prepričani, da jih ne bodo dobili. Zavzemanje za poostritve kazni za posamezna dejanja je stvar politike, ni pa v ničemer podprto s strkovnimi ugotovitvami. Tako smo tudi pri nas imeli zavzemanje za poostritev zagroženih kazni za posamezna dejanja, in so se zagrožene kazni v kazenskem zakoniku tudi dvignile. Dejansko pa gre tu le za politični trik. Borci za strožje kazni se skušajo dobrikati "volilnemu telesu". Množice so namreč za linč. Saj tudi na našem forumu opažamo zahteve za drastične kazni. Tako tudi pri spolnih zlorabah nisem za drastične kazni, sem pa za dosledno obravnavanje vseh storilcev, za hiter postopek in za zaščito oškodovancev in vseh družinskih članov . Niso redki primeri, ko oče ali očim odkrito zlorablja hčer ali pastorko, pa s postopkom ni mogoče priti nikamor. Gre praviloma za patriarhalne družine, kjer se očeta boje, velikokrat pa so tudi materialno odvisni od njega. Preko šole ali socialnih služb pride do ovadbe storilca - očeta ali očima. Morda otrok na policiji še pove, kaj se mu je zgodilo, oziroma, kaj se mu dogaja. Na sodniji pa se otrok odpove pričanju. Morda zaradi strahu pred očetom, včasih pa tudi na prigovarjanje matere, saj je oče edini, ki prinese denar v hišo. Če bo v zaporu, bo doma lakota. Država je še nekako pripravljena storilca ločiti od družine in ga pripreti, dosti teže pa je pri materialni oskrbi družine. Tu se ljubezen države neha. Cel kup momentov je, zakaj taka dejanja ostanejo prikrita. Kot že rečeno, strah pred fizičnim nasiljem storilca, bojazen za preživetje, kjer so materialno odvisniod storilca, strah pred tem, "kaj bodo ljudje rekli" ipd. Potrebno je ozavestiti oškodovance, naj ne skrivajo dejanj in storilcev. Potrebno bo poskrbeti za vsestransko varstvo oškodovancev in celotne družine, da ne bodo v strahu za materialni obstoj in za osebno varnost. Doseči je potrebno hitro obravnavanje storilcev tovrstnih dejanj. Hitro obravnavanje je dosti bolj učinkovito kot pa drastične kazni. Če je nekdo obsojen po sedmih letih, pa naj dobi še tako visoko kazen, je postopek izgubil svoj smisel. Še celo storilec bo do takrat že pozabil, zakaj ga sploh preganjajo. Da bi pa taka kazen kaj vzgojno delovala na druge, je čista iluzija. Posebno pomoč in ljubezen pa je potrebno posvetiti oškodovancem (oškodovankam). Dejanje zapušča trajne posledice. Tjazy se sprašuje, zakaj se oškodovanke počutijo nekako sokrive in "umazane". Znanost čedalje več ve o "materialnem " svetu, o duhovnem svetu pa vemo zelo malo. Zahodna kultura se je vse preveč psvečala materializmu. Vshodnjaške kulture in filozofije so morda malo pred nami. Njihove tehnike tudi vedo več o načinih, kako zdraviti duševne rane. Zahodnjaški in vshodnjaški duhovni vodniki pa vedno povdarjajo pomen ljubezni v najširšem pomenu besede. Sicer pa je tudi Jezus govoril o ljubezni, ki je najmočnejša sila in zmore vse.

PLanico je nujno potrebno obnovit. Čustveno sem navezan na planiške skakalnice. Spominjam se, kako sem še kot otrok s šolo hodil gledat naše junake. Smrtni greh bi bil "pustiti segnit PLanico". PLanico bi morali obravnavat kot nacionalno svetinjo. Sedanji odnos do nje pa Smučarski zvezi nikakor ni v ponos.

Selene Bodi kar si! Bolje je biti slab original kot dobra kopija.

Muca-maca. Na nekateih nagrobnikih piše: "Smrt je bolečina živih". Pokojnika je smrt odrešila, živim pa je pustila žalost. Vsakogar slej ko prej doleti, da se mora posloviti od nekoga, ki ga je imel rad. Takrat človek res začuti resničnost gornjega citata. Čimmanj žalostnih dogodkov in čim več veselja vam vsem želim.

Nimbus, sočustvujem s teboj. Razumem, da se ne počutiš dobro in da biješ notranje boje. Vendar pa upoštevaj, da je vsak človek nekaj edinstvenega. Vsak živi svoje lastno življenje. Nihče ni nikogaršnja last. Ljudje se srečujemo, morda hodimo nekaj časa skupaj, potem pa se naše poti spet ločijo. Morda nas boli, vendar ne kuhajmo jeze. Bodimo hvaležni za lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj in ohranimo tega človeka v lepem spominu. Tvoja pot bo še dolga, še veliko ljudi boš srečal, hodil nekaj časa vsporedno z njimi, pa se zopet z njimi razšel. Tako je življenje. Nekoga nam vzame smrt, drugi pa živi zavijejo na drugo pot. Pred kratkim sem že uporabil Hamletovo misel, pa jo bom še enkrat:"Slovo je tako sladka bolečina".

Marsa REpresija nad storilci ne bo spremenila preteklosti. Potrebno je storiti vse, da se kaj podobnega nobenemu otroku (pa tudi starejšemu) ne bo več zgodilo. Vzgajati otroke in jim predočiti nevarnosti "ljubeznivih" stričkov in tet. Poučiti jih, kaj storiti, če se taki strički prično sukati okoli njih. Prepričati potencialne in že dejanske žrtve, naj ne molčijo o tem, ampak takoj obvestijo policijo, šolo ali socialno službo. Žrtvam pa seveda pošiljati in jim na vse možne načine pomagati, da pustijo preteklost za seboj in da čimprej zaživijo v neobremenjeni sedanjosti in prihodnosti.

Mitos, zelo podpiram tvojo idejo, da boš izdal spomine na tvoje zdravljenje in vse zaplete, uspehe in neuspehe na tej poti. Veliko si moral prestati, bil si "drugačen", zaznamovan, odrinjen in najbrž bi lahko še kaj naštel. Pa vendar nisi obupal. Boril si se in tvoja pot gre naprej. Morda uspeh včaih malo počaka, morda gre celo korak nazaj, ampak trend je pozitiven. Tvoja pot vodi k zmagi. Pokazal si tudi, da si pogumen fant. Izpostavil si se tukaj na forumu in tvegal, da te bo kdo napačno razumel. Pokaži še več poguma in povej v knjigi še več. Verjemi, da so še ljudje, ki imajp podobne težave kot ti, nimajo pa toliko volje in poguma kot ti. Tvoje izkušnje jim bodo morda pomagale, da bodo tudi sami zbrali voljo in pogum, da se bodo napotili po težavni poti uspehu naproti. Pomagal boš tako svojim sotrpinom, pomagal pa boš tudi sebi. Saj veš, kako je. Dobro delo, ki ga opravimo, nam vzbudi prijetne občutke in koristi tudi naši samopodobi. Še več zaupanja boš imel v sebe in tvoja pot navzgor bo še lažja. Občudujem tvoj pogum in verjamem vate.

He, he, aakhut! Sem mislil, da nimava nič skupnega, pa sem se zmotil. Oba sva vodnarja. Muca-maca, hvala za (kolikor toliko) dobro mnenje o vodnarjih. En zelo netimski pozdrav!