bigm

Danes sem spoznal Tamaro "v živo". Izredno fejst punca. Sicer pa nisem presenečen. Saj se že iz njenih postov vidi, da je dekle, kot se šika. Tri forumovce že poznam "v živo": Heleno, Žarek in Tamaro. Počasi pa zanesljivo. Vse tri zelo OK. Upam, da tudi one o meni ne mislijo preveč kritično.

Stane, bolje biki kot voli! Nataly, Carjevič bo kmalu glavni pri hiši. Zadeve poznam iz lastnih izkušenj. Prinese pa takšna majhna pošast veliko veselja v hišo. Pa še bolj zdravo boste živeli. Sprehajali se boste v vsakem vremenu. Janja, je potemtakem spolno življenje že kaj napredovalo od držanja za roke?

Janja in Marsa, pazita malo na svoji telesci! Janja, ti pusti šaflo in raje obuj gojzarje pa v hrib. Marsa, ti se pa pred ogevanjem na fitnesu malo ogrej, da ne bo spet kaj narobe. En dober zakonski prepir kar pošteno ogreje ( Je pa res, da to ni dobro za duševno zdravje). En dober sex pa nikoli ne škoduje, magari se samo držita za rokce, kot pravi Janja. Hitro se pozdravita, da bomo skupaj tekli novim zmagam naproti.

Se pridružujem čestitkam Forumu in obema forumovcema. Vsem še na mnoga leta, da bi se še dolgo veselo družili.

Lucifer, 6 mesečna vlada je naredila največ škode s svojo kadrovsko politiko. Najbolj je izstopala postavitev Marjana Podobnika na čelo Telekoma, predčasno so menjali več pomembnih vodilnih mest (natančno se sedaj res ne spominjam), na vseh ministrstvih so imenovali državne sekretarje, preden so odšli pa so vse te prevedli v državne podsekretarje, da jih ni bilo pod novo vlado mogoče menjat. Komunizem, veš Lucifer, je neke vrste religija. Religije obljubljajo nebesa na onem svetu, komunizem pa sicer na tem svetu, vendar nekje v dalnji prihodnosti. Mi teh komunističnih nebes ne bomo dočakali, ampak moramo delat za naše praprapra...vnuke. Religije in komunizem imajo svoje preroke in svoje dogme. Jezus, Mohamed, KOnfucij, Buda itd. so enako kot komunistični svečeniki propagirali same dobre in lepe ideje, izvrševalci teh idej pa so jih v večji ali manjši meri v vsej zgodovini zlorabljali za svoje osebne interese, ali pa za interese nekih ožjih skupin. Jaz sem vstopil v ZK v srednji šoli kot komunist-vernik. Še na fakulteti sem v to tudi iskreno veroval. Kolega smo npr. kritizirali in brisali iz ZK, ker ni v rednih rokih opravil vseh izpitov, čeprav je sicer dobival ocene med 9 in 10. Ko pa sem šel v službo, sem opazil, da so člani ZK (ne komunisti!) na partijskih sestankih govorili eno, delali pa so drugo. Zaradi tega nekaj let nisem plačeval partijske članarine in nisem hodil na sestanke, formalno pa nisem izstopil. Kasneje sem moral zaradi službe ponovno plačevat članarino in hodit na sestane. Nisem bil več komunist, ampak član ZK. Po osamosvojitvi Slovenije nisem član nobene stranke. Ko pa gledam, kaj se v samostojni in demokratični Sloveniji dogaja, postajam spet čedalje bolj komunist. Komunist-idealist pa je taka zvrst, ki ne sodi v današnji čas, še manj pa v katerokoli stranko, ki dandanes v Sloveniji deluje. Na nek način sem torej tudi sam nekakšen izbrisanec.

Marsa, si že kaj pomislila na kazenski postopek? V kazenskem zakoniku piše: Kršitev avtorskih pravic 158. člen (1) Kdor s svojim imenom ali z imenom koga drugega objavi, prikaže, izvede ali prenese tuje avtorsko delo ali njegov del, ali dovoli to storiti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. (2) Kdor skazi, okrni ali kako drugače neupravičeno poseže v tuje avtorsko delo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev. (3) Pregon se začne na predlog. V tvojem primeru bi prišel v poštev 1. odstavek. Kazensko prijavo in predlog za kazenski pregon lahko daš na policiji, ali pa na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Razmisli. Po mojem mnenju ni prav, da kar pustiš, da se drugi okoriščajo s tvojim delom. Seveda pa kazenski postopek čisto nič ne preprečuje tudi civilne tožbe, za plačilo mrebitne odškodnine ali kaj podobnega. Za to civilno plat zadeve se pa le posvetuj s svojo odvetnico. Veliko uspeha ti želim pri obrambi tvojih avtorskih pravic.

Lucifer, ni bivših komunistov (razen mrtvih), ti misliš bivše člane zveze komunistov. Nekdanji komunisti (po srcu) so komunisti še danes. Bivši člani zveze komunistov so se pa danes razlezli po vseh strankah. Tudi vodja SDS je bivši komunist in bivši Titov "omladinac". Ti bivši člani zveze komunistov so obračali plašč po vetru takrat in obračajo plašč po vetru danes. O moralnem liku takšnih bivših članov zveze komunistov pa....."no, to pustmo stat", kot bi rekel Mlakar.

Hej, Stane! Kam si pa ti zabredel? Predstavljaj si, da imata inženir in nekvalificiran delavec enake plače. Kdo bi pa še hodil toliko let v šolo, če bo imel enako plačo tudi brez šol. Samo v raju, ali pa v komunizmu, bo vsak delal po svojih sposobnostih in jemal po svojih potrebah. V kapitalizmu pa velja zakon ponudbe in povpraševanja tudi pri plačah. Visoko kvalificiranih strokovnjakov je malo, povpraševanje po njih pa je veliko. Zato ima njihovo delo visoko ceno. Ponudba nekvalificiranih delavcev pa je večja od povpraševanja, zato je cena njihovega dela nizka. Da plače nekvalificiranih delavcev le ne bi bile prenizke in ne bi zadoščele za preživetje, pa je naloga države. V našem liberalnem kapitalizmu pa tudi država lahko zelo malo naredi, prav zaradi globalizacije. Industrija beži tja, kjer je cena dela najnižja. Kar je na dolgi rok seveda bumerang. V deželah, iz katerih industrija beži, bo padla kupna moč. Proizvodnja pa ne more biti sama sebi namen, če izdelkov ne bo nihče kupil. SAmo kaj, ko pa kapitalist gleda le na profit sedaj. Kaj bo jutri, ga bo zanimalo takrat, ko se bo s problemom moral soočit. Kako bo preživel delavec pa tako nikogar ne briga.

Sstane, linearno povečanje plač vodi v uravnilovko, kar deluje destimulativno. V konkretnem primeru pa je zahteva tudi sicer nerealna. Pri neto plači 150.000 sit, kar ni tako majhna plača, pomeni to 10% zvišanje plač. Take podražitve dela si marsikatera branža ne more privoščiti (Npr. tekstil, usnjarska industrija). Kot sem že omenil pri "vstopu v EU", takšne zahteve kapitaliste napeljujejo na selitev proizvodnje v dežele, kjer je delo cenejše, naprimer v Romunijo. Take štrajkovne zahteve zato lahko prinesejo delavcem več škode kot koristi. Za tako stanje stvari je kriva globalizacija in ne vlada, je pa nemoralno, da ob veliki revščini velikega dela prebivalstva vladajoča garnitura dela s proračunskim denarjem zelo pogosto kot svinja z mehom. Ne gre samo za falcon, je še dosti drugih primerov, ki nam jih mediji servirajo vsak dan. Žal pa opozicija ne vzbuja nobenih boljših perspektiv. Ko so bili 6 mesecev v vladi, so v pol leta naredili škode za cel štiriletni mandat. Na volitvah bo zato treba gledat, da od slabega izberemo manj slabo. Žal.

Štrajk v naši novi kapitalistični ureditvi je ob armadi brezposelnih že tako nevaren. "Delodajalec" (beri kapitalist) ti mirno reče: "Če ti kaj ni prav, kar pojdi, samo poglej, koliko jih čaka na tvoje delovno mesto". V dobi globalizacije pa se je prejšnji nevarnosti pridružila še nova. Če hočejo delavci višje plače, bomo pa preselili fabriko v Romunijo, kjer delavci niso tako zahtevni. Vsaka primerjava delavskih razmer v "svinčenih časih" z današnjimi je zlonamerna.

Če gre verjeti psihologiji in kriminologiji, gre iskati vzroke nasilja, sovraštva ipd. v strahu, pomanjkanju ljubezni in vzorcih, vse iz otroške dobe. Otrok, ki ni deležen ljubezni, je prestrašen, od vsega in vsakogar pričakuje nekaj slabega, zato je že preventivno agresiven. Ker tako živi (subjektivno) v sovražnem svetu, tudi sam sovraži ves svet. Če je bil v otroških letih žrtev spolnega nasilja, v odrasli dobi tudi sam utegne zganjati spolno nasilje nad otroki. Otrok, ki je rasel v družini, ki mu je nudila ljubezen in toplino, je rasel z občutkom varnosti. SAmozavesten je in ne boji se vsega in vsakogar. Ker (subjektivno) živi v prijaznem svetu, je tudi sam prijazen do okolja. Zato ga tudi "drugačni" - tujci, homoseksualci itd ne ogrožajo in ga ne motijo. Morda ne bi bilo napačno, če bi se kdo vprašal, ali je v otroški dobi bil deležen tiste ljubezni in topline, kot jo vsak otrok zasluži in potrebuje.

Ja, Janja, ljubezen je največja vrednota in tudi najmočnejša energija na svetu. Že sama si pričela navajat, kaj vse je ljubezen, da to ni samo erotična ljubezen, kakor nekateri na te stvari gledajo. Ljubezen je res zelo širok pojem, to je, želeti sebi in vsem ljudem ter stvarem samo dobro. Če nas preplavlja ljubezen, potem v nas ni prostora za jezo, sovraštvo, zavist, ljubosumje in za druga negativna čustva. SAj prava ljubezen je brezpogojna, vsem želim dobro, ne glede na to, ali tudi drugi gojijo enaka čustva do mene. Slej ko prej pa se vse vrne. Kar oddajaš, to dobiš nazaj.

Bern, katerim našim politikom pa je mar država? Levim? Desnim? Vsi skrbijo predvsem za svoje r.... in mogoče še za svojo stranko. Sicer pa je povsod tako. Za državo je potrebno bit DRŽAVNIK. Državnikov pa se rodi le nekaj v vsakem stoletju. Morda se je temu nekoliko približal Kučan, od sedanje garniture pa zanesljivo ne nobeden.

POslušta, vidva! Aakhut in Mick! Komplimenti sem, komplimenti tja, aakhutek, mickec!? Kdo se bo pa kregal? A vaju za to plačujemo?

Nimbus, kaj naj rečem. Živi bili pa videli.

Nimbus, ne bi se povsem strinjal s teboj. Nedvomno drži, da ne smemo živeti v preteklosti, ampak v sedanjem trenutku. Iz dogodkov v preteklosti pa lahko sklepamo, kako se bodo odvijali dogodki v podobnih okoliščinah v prihodnosti. Pri lastnih ravnanjih pa moramo preseči preteklost. Iz napak v preteklosti se moramo česa naučiti in se jim v prihodnje izogniti. Ves šolski sistem, vsa znanost, temelji na preteklosti. Pretekle dosežke znanosti samo nadgrajujemo, ali pa ugotovimo, da so šli v napačno smer in to smer korigiramo. Zelo nespametno bi bilo zavreči preteklost, saj iz nje lahko črpamo veliko koristnega za prihodnost.

Sočutje, ljubezen, želeti vsem ljudem samo dobro, to je zelo močna energija. Res drži rek: "Vse se vrača, vse se plača". Zato pa tudi drži: "Prijazen človek živi v prijaznem svetu" in "nasilen človek živi v nasilnem svetu". Meni je zelo blizu budistična filozofija, ki veliko polaga na sočutje (ljubezen, želeti vsem ljudem samo dobro). To je odlična pot za dosego notranjega miru. Slabe misli, škodoželjnost, sovraštvo pa škodujejo samo nam.

Janja, tale Kamničan ima kooperacijsko pogodbo z zdravstvenim domom!?

Hej, Mick! Prebiraj malo poste iz dni, ko te ni bilo. Punce so te pogrešale. Dobra finta to, da za nekaj dni izgineš!

Free, ne mešaj javnega govorjenja z zasebnim govorjenjem. Na javni slovenski prireditvi je vsak Slovenec dolžan govoriti slovensko. Stvar nacionalne higiene je tudi, da Slovenci na takšni prireditvi, kot je Ema, pojejo v slovenščini. Zasebno pa, če vidiš, da sogovornik ne razume tvojega jezika, mu stvari pojasniš v njegovem jeziku, oziroma v jeziku, ki ga oba razumeta. Bližnja prihodnost, kot se nam nakazuje, bo res terjala od nas vseh, da bomo dobro znali angleščino. V šoli bo zato res potrebno dati učenju tega jezika večji povdarek, ampak prvi jezik, najpomembnejši, pa mora vedno ostati slovenščina. To je spoštoval celo Napoleon, saj je v času njegove okupacije na Slovenskem podpiral slovenske šole, pa tudi v času Avstroogrske smo imeli vsaj osnovno šolstvo v slovenskem jeziku. Slovenski jezik je pomemben del naše dediščine in smrtni greh stori tisti, ki z njim ravna kot s ponošenimi čevlji.

Tokrat pa sem jaz na strani Mushi. Res ne bi zahteval prevajalca za hrvatski jezik, bi pa odgovarjal v slovenščini. Obsojam tudi vse pevce, ki so na Emi peli v angleščini. Kot da se sramujemo svojega jezika. Dokler se bomo tako obnašali, res zaslužimo naziv: "Bečki konjušari". Vedno se bom boril za to, da tujcem priznavamo vse pravice, ki jim gredo, ampak prosim, ne za ceno lastnega podcenjevanja in poniževanja. Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti.

SAm vstop v EU še ne bo tako šokanten. Bolj se bomo praskali, ko bomo prešli na €. V Italiji in Avstriji so šle cene cca za 30 % gor. Prepričan pa sem, da druge izbire ni bilo. Prof. Mencinger je rekel: "Ne sprašujmo se, kaj bomo z vstopom v EU dobili, ampak raje, kaj bomo izgubili, če ne gremo". Od slabega smo izbrali manj slabo, kar je. če prav premislimo, dobro.

Kdo spet prižiga gramofon?!

Cosmic girl, z leti se spreminjamo. V študentskih letih sem hodil spat ob 3h ali 4h zjutraj, sedaj pa vstajam ob 4.20 h ob petkih in svetkih. Potem 20 min telovadbe (vključeni so tudi tibetančki), nato 5x po 10 zgibov na drogu, zajtrk, tuširanje, peljem psičko na krajši sprehod, in potem v službo. Rodil sem se pa ob 2 in 15 minut, samo ne vem, ali zjutraj ali popoldan. Mame pa ni več, da bi jo vprašal. Vidiš, cosmic, ure rojstva nisem spreminjal, uro vstajanja pa. Kaj se iz tega lahko naučimo?

Večina tistih, ki trdijo, da jih zunanja lepota ne zanima, ampak iščejo le notranjo lepoto, laže sebi in drugim. (Žalostno) dejstvo je, da nas zunanja lepota privlači, vsaj v začetku. Vprašam pa se, ali je biti res lepa ženska blagor ali prekletstvo? Lepota ima svoje prednosti že v otroški dobi. V vrtcu bodo vzgojiteljice pestovale in crkljale lepo deklico s svetlimi skodranimi laski in angelskim videzom, smrkavega otroka v umazanih cunjicah in zanemarjenega od staršev bodo pa zanemarjali tudi v vrtcu. Lepa deklica bo tudi v šoli za enako znanje dobila boljšo oceno od manj lepe deklice. Nič drugače ni na fakulteti. Ves čas, dokler lepota traja, ima lepa ženska številne prednosti pred nelepo žensko. Ampak, hitro mine čas, mine tudi lep obraz. Ko pride do tega, pa minejo tudi prednosti lepe ženske. Sedaj je naenkrat v povsem enakem položaju kot ženska, ki tudi v mladosti ni bila lepa. Še več. Nelepa ženska se je morala vse življenje bolj truditi za vse, kar je dosegla in si je tako pridobila sposobnosti za preživetje, bivša lepa ženska pa teh sposobnosti nima. Dotlej ji je bilo vse prinešeno na pladnju, ne da bi se kaj dosti trudila. Nenkrat pa je padla v vodo, plavat pa ne zna. Pa tudi v času, ko je lepota na višku, ni vse tako rožnato, kot morda izgleda. Lepa ženska ima številne možnosti, da izbira med moškimi, lepimi, bogatimi in vplivnimi. Zlasti pri zadnji kategoriji, pri vplivnih moških, lahko pride do neželenih dogodkov. Tak vplivni moški lahko svoj vpliv zlorabi za to, da se znebi konkurence lepih in bogatih moških, lahko pa se tudi maščuje lepi ženski, ki se ne odziva tako, kot bi on rad. Dostikrat se lepa ženska odloči za bogatega "ponudnika", ne zaradi drugih njegovih kvalitet, ampak predvsem zaradi bančnega računa. Samo, taka računica se ponavadi ne izide. Denar resda prav pride, vendar pa bogastvo ni niti garant in niti ne pogoj za srečo. Nekako se mi zdi, da smo ne najlepši moški in ne najlepše ženske bolj srečni v življenju. Lepi osebki pa naj nam lepšajo življenje v revijah in na filmu.