bigm

Še par besed o Titu in socializmu jugoslovanskega tipa. Nedvomno je bilo v Jugoslaviji takoj po vojni ogromno svinjarij. Kasneje pa so se stvari iz leta v leto bolj normalizirale. Cel kup neumnosti se je vlekel do konca socialističnega obdobja. Nekaj pa smo vendarle imeli, česar najbrž še dolgo ne bomo dobili nazaj, to je socialna varnost. Vsi smo živeli bolj skromno, vendar pravih revežev (kot danes) nismo imeli, nismo imeli brezposelnosti, vsak delavec je lahko šel z družino poleti na morje. Nismo imeli dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ampak je obvezno zavarovanje krilo vse zdravstvene storitve. To, kar nekateri trdijo, da je bil tak standard na "puf", je navadna demagogija. Pred par dnevi sem v časopisih prebral, da je Slovenija v EU med najmanj zadolženimi državami. Če bi v socializmu res živeli na puf, bi bilo danes naše mesto med zadolženimi državami povsem drugaćno. Dodatno zdravstveno zavarovanje pa je v resnici svinjarija, kot pravi varuh človekovih pravic. Iz zdravja prebivalcev kovati dobičke je skrajno nemoralno. O Titu pa je potrebno sestaviti realno podobo. Ne samo dobro, kot je bilo v socialističnih časih in ne samo slabo, kot skušajo danes nekateri. Doba črnobelega filma je že zdavnaj minila. Življenje nam nudi celoten barvni spekter.

Stane, zanima me zato, ker si že kandidiral za predsednika države. Zakaj ne bi potem še za poslanca? Če boš, ti želim veliko uspeha.

Stane, boš letos kandidiral na državno-zborskih volitvah?

Večnost, zadnji rok od 15. do 20. 7. 2004 še ni potekel, zato še ne reci zadnje besede. Sploh pa si še enkrat preberi, kaj ti je napisala JanjaK. Veš, v življenju ni naključij. Vse se zgodi z nekim razlogom. Če nič drugega ne boš dobila, si dobila vsaj nauk. Pa brez negativnih misli in čustev. Te bi najbolj škodovale prav tebi.

JanjaK, želim ti in tudi prepričan sem, da boš imela lepo življenje in lepo starost. Saj veš, kar seješ, to žanješ.

Majica, mislim, da si dala mami najlepše, kar je bilo v okoliščinah mogoče. Bila si z njo, ko je odhajala in dala si ji vedeti, da ne zapušča ničesar nedokončanega. Ko boš prebolela prvo žalost, bo tudi tebi ostala prijetna zavest, da sta se vajini poti razšli na način, kakršnega si lahko le vsi želimo, ko bo prišel čas, da se bomo poslovili od tistih, ki nam v tem življenju največ pomenijo.

Ja, nekateri so polni sebe. In če je nekaj že polno, ne gre tja nič (pametnega) več.

Tjazy, v nečem pa bi ti dal kar prav. Pred časom sem se precej zanimal za rei ki, pa bioenergijo, tai chi ipd. O teh temah imaš zlasti v angleščini pravo vesolje materiala. Tako sem naletel tudi na nekega ?energetika in njegovo izvajanje se mi je zdelo še najbolj sprejemljivo. Razlagal je, da gre za univerzalno energijo, pa naj jo imenujemo rei ki, tai chi, bioenergija ali magari še sto drugih imen. Enačil je tudi vse mogoče znane tehnike in dopuščal vsakomur, da sam ustvari svojo lastno tehniko. Privzemanje že znanih tehnik je le stvar udobja. Pri vsaki tehniki pa moraš biti vztrajen, saj le z vajo pridobiš sposobnost, da univerzalno energijo, ki je sicer navzoča vselej in povsod, usmeriš na željeno mesto.

Tjazy, slovar tujk pravi za inicijacijo [lat. initiatio iz "inire" začeti] 1. začetek ali začetna stopnja kakega procesa (npr. karcinogeneze) 2. obred sprejemanja posameznikov v skupnost (npr. mladih med odrsale. Tako je tudi krst inicijacija, sprejem med katoličane in vidiš, tudi za to inicijacijo je treba plačat. Lahko pa se tudi sam inicijiraš, potem pa ti ne bo treba nič plačat. REzultat bo pa povsem enak.

Pred leti sta se v POstojni pogovarjala po telefonu dva gospoda. Prvi se je predstavil: tukaj Špeh, drugi pa: Tukaj Kruh. Najprej je bilo malo hude krvi, ko pa sta razčistila, da se v resnici tako pišeta, sta se oba nasmejala. Pa še kdo drug zraven.

Doba črnobelih filmov je že davno za nami. Danes gledamo na filmu vse barvne odtenke, od najsvetlejših do najtemnejših. V življenjeu je pa pravtako. Hrvaški odnosi do Slovencev imajo vse barve, slovenski odnosi do Hrvatov pa tudi. Za posameznike pa velja to, kar je napisala Contesa: Kakršen odnos imaš ti do drugih, takega dobiš nazaj.

Majica, tudi jaz poznam pujso le preko neta in OS. Res je fajn punca. Glede mame pa mislim, da ji moraš dovolit, da se poslovi. Očitno je v tem življenju opravila naloge, ki si jih je zadala. Če boš kazala preveliko žalost zaradi njenega slovesa, se bo obotavljala in podaljševala agonijo. Vem, kako to zgleda. Ko je umiral moj oče, sva bila pri njem jaz in moj sin. Nikakor se ni mogel posloviti, njegov smrtni boj pa je bilo pošastno opazovati. Navidezno je bil nezavesten. Glasno sem mu rekel, naj se že neha mučiti. Takoj se je umiril, dihal čedalje počasneje in ugasnil. Majica, naj smo z nekom še tako povezani, vsak živi svoje življenje in ima v njem svoje naloge. Naše poti gredo nekaj časa vzporedno, potem pa se ločijo. Ostane nam le to, da smo hvaležni za vse trenutke, ki smo jih preživeli skupaj in da tistega, ki se je poslovil od nas,ohranimo v prijaznem spominu. Žalost skušajmo čim prej preboleti in spominjajmo se le prijetnih trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj. Sicer pa mama sploh ne bo v resnici umrla. Umrlo bo le njeno telo, ona pa bo živela naprej v neki drugi dimenziji in nekoč se bosta ponovno srečali.

Rodnost je, vsaj v Evropi, v obratnem sorazmerju s stopnjo kulturne razvitosti in življenjskega standarda. Primerjaj recimo Albanijo in Francijo. V Albaniji je kulturna in ekonomska raven zelo nizka, rodnost pa izjemno velika. V Franciji pa je slika obrnjena. Stanje rodnosti v Sloveniji kaže, da je pri nas kulturna in ekonomska raven dokaj visoka.!?

Sanjalica, to, da plačaš privat zobozdravnika, da ti vse hitro naredi in ti ni treba čakat v nedogled, ni prav nikakršen snobizem. Šolski primer snobizma pa je povedala Majica. To, da ima nekdo 2 leti internet, da se hvali s tem, pri tem pa ga ne zna niti uporabljat, to, vidiš, to pa je pravi snobizem.

1Budala, bogastvo samo po sebi ni nič slabega. Vse je odvino od tega, kakšen odnos imaš do bogastva. Slabo je, če ljudi meriš le po tem, koliko imajo pod palcem. Bogastvo je lahko zelo kratkega veka, človekova "bit" pa ostane. Enako je z zunanjo lepoto. Tudi ta hitro mine, če se pripeti kakšna prometna nesreča pa sploh. Boš zaradi tega, ker si bogat in lep podcenjeval vse, ki niso bogati in lepi? Kaj pa bo jutri, ko bo tvoje bogastvo splahnelo in lepota odšla? Nič ni treba tekat na Lent in vse ljudi objemat, kot pravi Bobnar. Dovolj bo, da si prijazen z vsakim, s katerim imaš kakršen koli stik. Ali je npr. potrebno biti vzvišen do natakarja, kateremu naročiš pijačo? Se moraš visokostno obnašati do trgovca, pri katerem nameravaš nekaj kupit? PLaninci imamo lepo navado, da se pozdravimo, ko se srečamo na gorskih stezah in izmenjamo par prijaznih besed. Nič ni važno, koliko je kdo star, kaj je po poklicu in koliko je izobražen. Vsi smo planinci in vsi smo ljudje. Na tak način gledam tudi na vse "planince", ki jih vsakodnevno srečujem na življenjskih stezah. In še nekaj. Razen res zelo redkih izjem dobiš na prijazno besedo prijazen odgovor. Zakaj ne bi ljudem izkazoval drobnih prijaznosti? Je težko, ko si npr. z avtom na prednostni cesti v koloni spustiti predse nekoga, ki čaka na neprednostni cesti? Dober občutek boš imel. Drugič, ko boš ti revež na stranski cesti, se bo pa tebe nekdo usmilil. Takole bi zaključil. Snobizem je znak, da človek ni siguren vase, pa zato drugim, zlasti pa sebi, skuša z bogastvom, raznimi visokimi nazivi in drugo takšno šaro dokazati, kako imenitna persona je. Lepo vas pozdravljam, čisto povprečen odjemnik električnega toka bigm.

Tinka, meduze in sluz je burja odpihnila. Kar pridi na morje. Hm, od kdaj pa krokodili plavajo v morju?

Majica, vse mine, pravijo budisti. Lahko rečeš tudi, da po vsakem dežju pride sonce. Zaupaj življenju, vedno se vse uredi tako, da je prav.

Bobnar, kdor hoče prav razumeti, razume. Kdor pa noče, seveda razume napačno. Vsak sam izbere svoj način.

Mojamura, vse odvisnosti potekajo po enakih zakonitostih, pa naj bo to odvisnost od alkohola, drog, ali od odnosov. Tudi alkoholik se zaveda napačnosti svojega početja, verjamem tudi, da se iskreno kesa in iskreno misli, da bo svojo obljubo o abstinenci držal. Ampak samo do prve priložnosti. Potem pa vse po starem vzorcu. Pri odvisnosti od odnosov ni nič drugače. Če bo res globoko v sebi začutil potrebo po spremembi (ne samo na jeziku) in poiskal ustrezno strokovno pomoč, če bo pokazal veliko mero vztrajnosti, potem se bo morda izkopal iz te zasavojenosti z odnosi. Morda! Uspeh ni tako zanesljiv, kot ni zanesljiv pri alkoholikih ali narkomanih. Vse to imej pred očmi. Same obljube so le vibracija zraka in približno toliko tudi pomenijo. POčakaj, da boš videla dejanja.

Napačna smer razmišljanja je, če ugotavljaš, česa nimaš. Razmišljaj raje o tem, kaj imaš. Gmotna preskrbljenost je čisto v redu, vendar nobeno bogastvo ni garant sreče. Sreča ni odvisna od zunanjih okoliščin, ampak od načina razmišljanja. En in isti dogodek enemu nudi ugodje, drugega pa spravlja v bes. Vse je med uhljema.

Budisti pravijo: "Pot je cilj". Andrej, v zvezi s tvojimi "prednostmi" pa naslednjo misel, ki sem jo pred kratkim prebral: "Če verjameš, da si nečesa sposoben, imaš prav. Če verjameš, da tega nisi sposoben, imaš tudi prav".

Bobnar, kar daješ, to boš dobil nazaj. Slej ko prej.

Volk, nikoli ni dobro posploševat. Verjamem, da so slabi natakarji in trgovci, so pa tudi dobri in odlični. Oboje velja za Hrvaško in za Slovenijo, pa za vse druge dežele tudi.

Tjazy, da so med dvema res stkani pristni prijateljski odnosi, ugotoviš prav po tem, da je med njima tudi tišina prijetna. Vendar pa je tudi tišina ena od oblik komunikacije.

Jokaj in jokal boš sam!