bigm

Devica, morda pa je bila fora prav vtem, da si človeka "skenslala". Naučila si se prepoznavati ljudi, s katerimi se ni pametno družiti ?! Res pa je zanimivo, kako z nekaterimi ljudmi takoj ob prvem srečanju vzpostavimi pristni odnos, z drugimi pa smo lahko skupaj leta in leta, pa še vedno ostajamo tujci. Tako sem npr. pred kakimi 20 leti na Lubniku srečal precej starejšega planinca Emila in takoj sva padla v prav prisrčno debato. Izmenjala sva si tudi naslove in še vedno si pošiljava kartice s planinskih pohodov, čeprav se "v živo" od takrat nisva več videla. Po drugi strani pa imam v službi kolega, s katerim skupaj delava tudi kakih 20 let, pa sva si ostala taka tujca, kot ob prvem kontaktu. Nisva ne prijatelja, ne sovražnika. Kot bi rekel Mlakar, med nama ni nič.

Devica, kaj ti pojmuješ kot konstruktivno? Jaz sem prepričan, da je vsako naše srečanje s komerkoli konstruktivno. Ni pa seveda s tem rečeno, da se bomo ob tem srečanju dobro počutili. Srečanje 15 letnice z mamilašem je konstruktivno, ker je mladoletnica rabila to izkušnjo. Če pa je podlegla skušnjavi in se predala mamilom, je to znak, da izpita ni uspešno prestala. Z mojega gledišča je bilo srečanje konstruktivno. Dobila je možnost, da premaga skušnjavo. Trdno pa sem prepričan, da to srečanje ni bil slučaj. MNogokrat se mi je v življenju pripetilo, da se mi je zgodilo kaj, kar bi lahko imenoval "slučaj", vendar sem kasneje po temeljitem premisleku prišel do zaključka, da se mi je to dogodilo s posebnim namenom. Ti "slučaji" so lahko tudi tako pomembni, da v celoti spremenijo tek tvojega življenja. In prav pri takih pomembnih "slučajih" le dobro razmisli in videla boš, da gre za "sinhronost", ki pa nikakor ni "slučaj" ali "naključje". Morda smo si res sami sestavili "učni načrt" in ti "slučaji" so lekcije, katere rešimo pozitivno, lahko pa tudi negativno. Če smo na izpitu padli, nam bo življenje ponovno ponudilo podoben problem. Toliko časa, dokler lekcije ne bomo obvladali. POtem pa bomo dobili v reševanje nove, drugačne probleme. Kot je že nekdo napisal, prav pri reševanju problemov najbolj rastemo. Mornarskih veščin se ne naučimo ob mirnem morju.

Astra Predvsem pazi, da se ne boš kislo držala!

Tjazy, bi hotel definirati pojem "sočutje" tako, kot ga ti pojmuješ. "Sočutje", kakor besedo običajno pojmujemo pri nas, je nekoliko drugačno od "sočutja", kot ga pojmujejo budisti. Če sem prav razumel, naj bi budisti pod to besedo šteli nakakšno brezpogojno ljubezen, ne samo do ljudi, ampak do vsega stvarstva, do žive in nežive narave. Meni je bližje to budistično pojmovanje. Seveda pa je "sočutje" v tem pomenu zelo težko doseči. Trudim pa se !?

Tako, Janša je mandatar. Danes je v parlamentu "rožice sadil". V Ezopovi basni se je nek bahač hvalil, kako daleč je skočil na Rodosu. Eden od polušalcev pa mu je rekel: "Hic Rhodus, hic salta"! (Tukaj je Rodos, tukaj skoči). Torej, ne po besedah, po dejanjih bomo sodili Janševo vladno ekipo.

Ja, v življenju vedno ob pravem času na pravem kraju srečamo prave ljudi. Da to resnično spoznamo, pa včasih nekaj časa traja

Marsa, naš kazenski zakonik pravi takole: KRŠITEV AVTORSKE PRAVICE 158. člen (1) Kdor s svojim imenom ali z imenom koga drugega objavi, prikaže, izvede ali prenese tuje avtorsko delo ali njegov del, ali dovoli to storiti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. (2) Kdor skazi, okrni ali kako drugače neupravičeno poseže v tuje avtorsko delo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev. (3) Pregon se začne na predlog. Tako, Marsa. Če se boš odločila, lahko podaš predlog za kazenski pregon na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Zraven "Figovca", točnega naslova pa ne vem. Za Astro pa , da se bo vse dobro končalo.

Ja, Sončna, danes je tak dan, da nam misli uhajajo k našim bližnjim pokojnim in tudi k smrti kot taki. Mrtvi so v tem življenju vse hudo že prestali in trenutno jim gotovo ni hudega. Smrt je bolečina živih, pravijo in strinjam se z njimi. Pa naša lastna smrt? Lahko kaj naredimo s tem v zvezi? Lahko živimo zdravo in z naše strani naredimo vse, da bo "slovo" prišlo čim kasneje. Zdravo življenje, polno telesnih dejavnosti, bo praviloma poskrbelo tudi za to, da bomo čim manj v breme drugih. Lahko poskrbimo tudi za to, da imamo v odnosih do drugih stvari "pošlihtane" in da nas smrt, kadarkoli bo že prišla, ne bo presenetila z nedokončanimi posli. Pa najbrž je še kaj, kar lahko postorimo. Kdaj bo prišla smrt, koliko časa bo trajalo umiranje, ali bo mučno ali ne, teh stvari pa sami ne moremo urejati in nanje nimamo nobenega vpliva. Zato je tudi vsako "sekiranje" s tem v zvezi povsem nekoristno. Namesto misli na smrt raje mislimo na to, da bo naše življenje, kolikor nam ga je namenila narava, vredno življenja in da bomo v tem življenju tudi drugim omogočili to, kar privoščimo sebi. Podpišem se pod misel Dalajlame: "Smisel življenja je biti srečen in osrečevati druge"! V "Desetem bratu" je Jurčičev junak, menda je bil to Krjavelj, gospodu voščil: "Želim vam, da bi še dolgo ne umrli"! In tudi jaz enako želim vsem forumovcem.

Janja in Trudi! Tako! V Kopru sta bila in se nista nič javila!? Sicer pa včeraj z menoj res ni bilo nič. Tri dni sem preboleval nekakšno trebušno gripo. No, danes sem bil pa že na Slavniku in kaže, da se mi moči vračajo. Za prihodnjič pa, da se vidimo "v živo"! Mrtvi naj imajo svoj mir, živim pa naj se čimveč prijetnega zgodi.

Vsem forumovcem lep pozdrav in dobro počutje na novem forumu! Marsi in MItji pa hvala!

Sončna Vila Presenečen sem bil, ko sem prebral, da si še študentka. Tvoja razmišljanja kažejo takšno zrelost, da bi ti pripisal precej več življenjskih izkušenj. Z zanimanjem prebiram tvoje prispevke.

Prav zanimiva debata se je razvila. Moja razmišljanja pa se bolj nagibajo v Marsino smer. Raznih duhovnih smeri in duhovnih voditeljev je veliko in težko bi za katero koli smer ali voditelja rekel, da ni v redu. Nikakor pa ne morem sprejeti nobenega obrazca in se zavezati, da bom odslej živel samo po tej formuli. Z zanimanjem berem o (zame) novih duhovnih pristopih in poslušam (nove)duhovne voditelje. To mi pomaga, da problem vidim še z neke nove perspektive, oziroma, da sploh zaznam problem, kjer ga prej mogoče sploh nisem videl. Vsa ta nova spoznanja pa v sebi predelam in si ustvarim svojo lastno pot. Nikakor ne trdim, da so moja stališča trdna in nespremenljiva. Nasprotno. Življenje nam stalno prinaša nove stvari. To, kar je še včeraj bilo pravilno, danes morda ni več in kdor se trmasto oklepa svojega stališča, ni sposoben napredovati. To pa seveda še ne pomeni, da bom svoje dosedanje prepričanje zamenjal kot srajco z nekim novim prepričanjem. Ne! Samo svoje dosedanje prepričanje bom skušal obogatiti z novimi spoznanji. Z veseljem bom še naprej sledil debati.

Pipika, a nas hočeš ti malo strašit?

Tašče in snahe. Neizčrpna tema šaljivih zgodbic. Nekatere znate kar dobro stopit v tuje čevlje, druge pa manj. Zavedajte pa se, drage snahe, da boste najbrž vse enkrat postale tašče. Takrat pa se spomnite svojih sedanjih razmišljanj.

MIHELA, čestitam k širini tvojih pogledov!

Devica, ti dam popolnoma prav, da mora človek poslušati nove ideje in se nikakor ne zapirati za nekakšnimi okopi. Več stališč ko slišiš, lažje si ustvarjaš nova spoznanja. Tudi glede knjig ti dam prav. Najbolj prepričljive so res lastne izkušnje. Na napakah se najbolj naučimo. Ampak prav vseh napak pa le ne moremo sami narediti, za kaj takšnega je naše življenje prekratko. Tukaj nam knjige veliko pomagajo. In še nekaj je res. Ko se pričnemo z nečim ukvarjati, se nam zdi, da o stvari že nekaj vemo. Bolj ko pa se v stvar poglabljamo, bolj spoznavamo, kako veliko morje neznanega še leži pred nami. Ko pa smo res že zelo daleč v stvari, pa lahko le ponovimo izrek: "samo to vem, da nič ne vem"!

Doslej sem vedno slišal in bral, da perpetuum mobile ni mogoč. Če me boš ti prepričal v nasprotno, ti bom resnično hvaležen.

Vennika, tvoje vprašanje je staro kot človeštvo in toliko časa tudi še nihče ni našel odgovora, ki bi vse zadovoljil. Najprej pa moramo razčistiti: 1. kaj je bog, 2. kaj je čas in 3. kaj je prostor. Vse svetovne religije so nastale že pred tisočletji, ko je bil družbeni razvoj na precej nižji stopnji, kot je danes. Bogovi in bog pa so bili odslikava takratne družbe. Vsa hierarhija človeške družbe je dobila ekvivalent v nebesih. Kjer so poznali več bogov, je bil eden glavni, drugi pa so imeli posamezne resorje. V monoteističnih religijah pa so funkcije, ki so jih sicer imeli nižji bogovi, prevzeli posamezni svetniki. Ker se je bilo potrebno klanjati in klečeplaziti pred zemeljsko gosposko, so religije prenesle to klečeplazenje tudi v nebesa. Boga (in bogove) je potrebno kar naprej hvaliti in mu prinašati takšne ali drugačne darove. Večina religij pripisuje bogu tudi stvaritev sveta (Budizem tega ne pozna). Čim sprejmemo, da je bog ustvaril svet, se samo po sebi postavi vprašanje, kaj pa je bilo prej in naslednje, kdo pa je boga ustvaril? "Prej" in "kasneje" pa je vprašanje časa. Kaj sploh je čas. Mi poznamo linearno potekanje časa, različni teoretiki pa govorijo o tem, da vsi trenutki časa bivajo istočasno, da čas teče v krogu, Einstein je govoril o ukrivljenosti časa (in prostora). Kakšna je povezava med časom in prostorom, kako sta povezana, ali gre le za dva obraza istega kovanca? Jaz si kaj dosti ne belim glave s temi vprašanji. Verjamem, da obstaja neka univerzalna inteligenca, ki uravnava vesolje. Zaradi mene je lahko ta inteligenca tudi vesolje samo (panteizem = bog je vse). Zanimivo je, da znanstveniki ugotavljajo, da je vesolje hologram, da je namreč že v najmanjšem subatomskem delcu zapis celotnega vesolja. Sicer pa ni ravno priporočljivo preveč razmišljati o neskončnosti časa in prostora. Z našimi človeškimi sposobnosti temu nismo kos in nas lahko privede le na Studenec (za Primorce Idrija).

DRagi moji prijatelji na forumu! Mislim, da bi morali biti Ani Cirili Plut in njej podobnim hvaležni za njihovo udejstvovanje na forumu. Zelo dobri učitelji so in ob njih lahko vidimo, koliko smo napredovali v sposobnosti samoobvladovanja, kar je pomembna lastnost na poti duhovnosti. Kako reagiramo na žaljiv izziv? Lahko odgovorimo z argumenti, ali se pustimo sprovocirati in se spustimo na nivo žalitev? Že večkrat sem citiral Eleanor Roosevelt: "Nihče nas ne more prizadeti, če sami tega ne dovolimo". Smo torej dovolili Ani Cirili Plut, da nas prizadene in odloča o našem obnašanju? Ne dovolimo tega. Kako se ona obnaša, je njen problem. Kako se pa mi obnašamo, je naš problem. Skrbimo torej za to, da se bomo primerno obnašali, ne glede na to, kako se obnaša Ana Cirila Plut in njej podobni.

Sokrates, pa si res kapsl. Novorojenčka si sicer gledal z očmi, ne pa tudi s srcem. Pa že lepo urejen, umit in oblečen je bil, ti pa si videl samo njegove gube. Mamica (in očka) pa v njem že takoj, ko zapusti varno zavetje maminega telesa, čeprav je še ves sluzast in krvav, vidita najlepše bitje pod soncem. In res je tako, veš. Novo bitjece, vse življenje je še pred njim, kaj je lahko še lepšega. Samo prav moraš gledati. Sicer pa so ti že punce povedale. Ko bo čas, boš tudi ti v dojenčku videl lepoto. Ne gre še čisto obupati nad teboj.

Jehove priče niso preveč verodostojne. Pred leti so napovedovali vesoljni potop in so njihovi verniki vlačili čolne na Šmarno goro, ampak z jadranjem ni bilo nič. Kasneje so napovedali konec sveta in nekaj Jehovih prič je prodalo vse svoje premoženje. Konca sveta ni bilo, kako so prodajalci uspeli razveljaviti kupoprodajne pogodbe pa časopisi niso povedali. Nekateri pa seveda tudi denarja niso več imeli, saj so "pred koncem" vse veselo zagonili.

V politiki se skozi stoletja ni kaj prida spremenilo. No, takole je o tem razmišljal Shakespeare: "Človek, ti naduti stvor, ko se prigrabiš na oblast, počenjaš take bedarije pod nebeškim svodom, zaradi katerih celo angeli jokajo".

Tinqa, bog ne daj, da bi ti karkoli prepovedoval na forumu. Saj niti nimam pravice nikomur ničesar prepovedovati. Tisto o žaljivkah in žaljenju pa se ni nanašalo na tebe. Če se boš malo sprehodila po forumu, boš odkrila, da žal nekateri, ko jim zmanjka argumentov, posežejo po arzenalu zmerljivk. Tvoja mnenja, Tinqa,bom pa vedno z veseljem prebral, ne glede na to, ali se bom z njimi strinjal ali ne.

Andreja Anda Jagodič. Midva se močno razlikujeva, nekaj pa imava skupnega. Veš, kot otrok sem bil vzgojen v rimokatoliški veri, celo pri birmi sem bil. POtem pa sem postal ateist, pričel sem verjeti v komunizem. Tudi ta religija me je razočarala. Z leti pa sem postal pozoren na "naključja" v življenju, ki so se pojavljala vedno ob pravem času in na pravem kraju. Vedno, ko je bilo najhujše, se je zgodilo odrešilno "naključje" in stvari so postale obvladljive. Malo po malo je v meni rastlo prepričanje, da so ta naključja vestno programirana in da za tem tiči neka univerzalna inteligenca. Tudi znanstveniki to ugotavljajo. Menda je bil prav Einstein tisti, ki je rekel: "Ko človek prične piti iz kozarca znanosti, postane ateist. Ampak na dnu čaše ga čaka bog". Tako, vidiš, Andreja Anda, čeprav nisem znanstvenik, tudi mene je pričakal bog. Tak, veš, kakršnega ne slika nobena religija. Moj bog nima ne pekla in ne nebes. Tudi nobenih molilnih obrazcev nima. Oziroma enega pa ima. Zlato pravilo, ki ga poznajo tudi skoraj vse religuje: "Ravnaj z drugimi tako, kot želiš, da bi drugi ravnali s teboj"! Živi in delaj tako, da te tvojega življenja in tvojih del pred nikomer ne bo sram pokazati. Pomagaj ljudem, če le moreš, če že ne moreš narediti nič koristnega, vsaj nikomur ne škoduj. To je molitev, ki je tudi bogu všeč. Žebranje nekih napisanih obrazcev, razna brezvezna odrekanja, postenje, hoja po kolenih itd, to so neumnosti, ki jih bog kot univerzalna inteligenca in neskončna ljubezen nikakor ne more ceniti. Tako, Andreja Anda, tudi tebi želim, da bi našla boga, v katerem boš našla ljubezen in ki od tebe ne bo zahteval nič drugega kot to, da živiš v harmoniji z vsemi drugimi ljudmi in z vsemi živimi bitji. Tak način življenja pa ti bo prinesel notranji mir, to pa je tisto, čemur pravijo tudi raj na zemlji.

Tinqa, vidim, da na forumu (vsaj na tem) še nisi kaj prida časa, saj imaš zelo nizko številko objav. Zaradi tega ne veš, kako imenitno je forum nastavljen. Če namreč nekega posta ne želiš brati, ga enostavno ne bereš. Nikakor pa se ne strinjam s tem, da komurkoli prepovedujemo sodelovati na njem. REs pa bi prosil vse sodelujoče, da bi se vzdržali žaljivk in zmerljivk. Kdor pa na dostojen način prednaša svoja stališča, kakršnakoli že so, je zame samo dobrodošel. Kako dolgočaen bi bil ta svet, če bi vsi enako razmišljali. Različna stališča pa so kakor kvas, vzpodbudijo nas željo, da prekontroliramo svoja mnenja in jih mogoče spremenimo, morda pa zaradi drugačnih mnenj postanemo še bolj trdni v naših stališčih.