bigm

Mick, ti dam čisto prav. Droga je big deal. Zaslužki so veliki in to prav zaradi tega, ker je droga prepovedana in preprodajalcem grozi zapor. Samo katerim preprodajalcem? Tistim zadnjim, malim dilerjem. Pravih "poslovnežev" z mamili nikoli ne dobijo. Ujamejo se male ribice z nekaj grami, kadar pa policija zaseže veliko količino mamil, ujame poleg mamil le kurirje. Zadaj pa so močni lobiji, tudi nekatere države z mamili polnijo svoje proračune. Represija nikakor ni pravi način borbe proti zlorabi mamil. Potrebna je preventiva, tu pa je mesto za medicino, socialo in prosveto, ne pa za policijo. Policija ujame le cca 15 do 20% drobnih dilerjev, pravih trgovcev pa nikoli. In za to neuspešno represijo države zapravljajo velike denarje, ki bi jih dosti učinkoviteje porabili za preventivo. Če bi drogo legalizirali in jo prodajali v lekarnah, bi cena drastično padla. Sedaj drogo prodajajo sto in večkrat dražje, kot pa so proizvodni stroški. Zaradi visoke cene in velikih zaslužkov je interes prodajalcev novačiti že po šolah. Ko ne bi bilo več takih zaslužkov, tudi novačenja ne bi bilo. Nekaj mamilašev bi seveda še vedno ostalo, kljub vsej preventivi, kakor je vedno bilo in bo nekaj pijancev. Ne bi pa več delali kriminalcev iz otrok in mladostnikov, ki so bolj kot kazni potrebni pomoči. Otroka najprej iznovačijo, nekaj časa mu dajejo mamila zastonj, ko pa postane odvisnik, mora plačevat. Od kod? najlažje pride do denarja s preprodajo. Kupi 10 g heroina, odvzame zase 2 g in doda 2 g cukra. Nekateri pa seveda tudi kradejo, samo da pridejo do denarja za mamila. In take "kriminalce" prav pridno zapiramo, da potem v zaporu res dobijo pravo kriminalno vzgojo in iz aresta pridejo kvalificirani lumpi. Pa bo prišlo do dekriminalizacije prodaje drog? Nikoli. Preveliki denarji so zadaj. S prodajo orožja in mamil se zasluži največ in močni lobiji nikoli ne bodo dovolili, da bi jim odvzeli tako imenitno molzno kravo. Številna uničena mlada življenja jim niso mar, kolateralna škoda, kot pravijo Amerikanci.

Tjazy, odličen si! Z marsikatero tvojo mislijo se strinjam, z marsikatero pa tudi ne. Vedno pa si zanimiv!

Marsa, življenje je kot kolo. Enkrat si zgoraj, nato pa spodaj. Na tehle forumih smo že obravnavali "naključja". Meni se je že večkrat zgodilo, da sem se znašel v povsem brezizglednem položaju, potem pa je nastopilo "naključje" in stvari so postale ponovno obvladljive. Prepričan sem, da se bo tudi tebi "zgodilo naključje" in da se bodo finančne težave razvozljale. Rešitev bo, morda bo prišla od tam, kjer to najmanj pričakuješ. Kot sem rekel - "naključje". Marsa, zaupaj življenju! Pravkar smo praznovali jubilej LN in prepričan sem, da ni bil zadnji.

Poki, v času digitalne fotografije je najbolje rožice fotografirat in jih stisniti na računalnik!

Emilija, tudi jaz ti ob tem jubileju želim vse najboljše, tebi, tvojemu možu in vsej družini. Da bi še mnogo let v zadovoljstvu praznovali to obletnico.

Astya, čestitam. Tale tvoj post je pozitivno naravnan. Dobil boš pozitiven odmev. Tako je to v življenju - kar dajemo, to se nam vrača. Obnašanje ljudi do nas je le naše ogledalo, kar je bilo na teh postih že nekajkrat povedano. In drži.Veliko uspeha ti želim, Astya, na takšni poti.

Zavist je slovenska nacionalna specialiteta. Če bi "foušija" gorela, druge kurjave ne bi rabili. Naj sosedu koza crkne! V novem tisočletju se bomo pa morda le nekoliko poboljšali. Nekateri posti na tem forumu že nakazujejo takšne trende.

Saj res, Tamara. Kdaj misliš umret? Spomnil sem se naslednje zgodbice. Župnik je s prižnice takole priijazno nagovoril svoje farane: "Vsi boste umrli, mogoče tudi jaz..............."

Kot otroka me je mama učila in naučila : "Če kruh pade ti na tla, poberi in poljubi ga"! To navodilo sem prenesel tudi na svoje otroke.

Jec, prav sedaj prebiram knjigo avtorja L. Rona Hubbarda DIANETIKA -sodobna znanost o duševnem zdravju. Med drugim knjiga govori tudi o jecljanju. Nastanek motnje opisuje avtor smiselno enako, kot je to storila Tamara. V trenutku, ko si bil zaradi telesne ali duševne bolečine "nezavesten", si nekaj doživel (slišal, videl, čutil, vonjal), kar se je zapisalo v tvoje celice kot "engram" , tega pa zaradi "nezavesti" nisi dojel s svojim analitičnim umom. Ta "engram" sedaj deluje na tvoj reaktivni um, podobno kot zapoved v stanju hipnoze. Ne zavedaš se ukaza, vendar deluješ v skladu z njijm. Strokovnjak - auditor - mora iz tebe izbrskati, ob kakšni priliki si dobil svoj "engram" in ko se boš z njim soočil s svojim analitičnim umom, bo jecljanje v hipu minilo. Kako je pri nas s strokovnjaki za dianetiko, ti žal ne vem povedati. Za vsak slučaj pa si le kupi knjigo, saj ni tako draga. Z željo, da se boš uspešno rešil svoje nadloge, te lepo pozdravljam

Šeherezada, sklepam, da si "pesjanarka". SAmo "pesjanarji" tako gledamo na pse. In tudi z drugimi "pesjanarji" takoj navežemo stike. To zna prav priti v tujih deželah. O takih izkušnjah je že pisal nek novinar, žal se imena sedaj ne spomnim. Bi bila kar zanimiva tema o psih in pesjanarjih, če ni morda celo že bila. Nisem preverjal. Šeherezada, lep pesjanarski pozdrav tebi, vsem pesjanarjem in tudi vsem drugim forumovcem.

Astya, lep pozdrav! Opažam, da si našel prav forum, kakršnega potrebuješ. Morda se tega niti ne zavedaš, a tu med nami se odlično počutiš. Po tvojem prvem postu z velikimi črkami sem mislil, da je to tvoje slovo. Zmota. To je bila šele najava serije tvojih postov. Vsak naslednji post je pravtako kazal znake poslovitve, ampak v resnici gre za praznjenje tvojih napetosti. Nekakšna razelektritev. Očitno ti to koristi in naj ti bo srečno. Pravi razlog nastopov na tem forumu boš sebi morda priznal, da bi to priznal nam ostalim pa niti ne pričakujem. Pa, astya, dobro se imej!

Kaj je s teboj, Tjazy? Tako dolge sestavke si znal pisat, sedaj pa čisto na kratko in enako na vseh temah?

Tjazy, kje je tvoj bežeči indijanček? Ta ti je najbolj pristajal!

Z zadovoljstvom opažam, da se pojavlja čedalje več prispevkov ljudi, ki niso zaslepljeni z besom in sovraštvom do "svinčenih časov" in Tita. Več kot 20 let je minilo od Titove smrti in to je primerna časovna razdalja, da lahko nanj gledamo precej objektivno. Seveda ni bil legenda, kakor smo nanj gledali takrat, bil je "hohštapler", malo zagledan vase, ženskar in še bi se kaj našlo slabega, bil pa je tudi velik državnik. Jugoslavija v njegovih časih ni niti ekonomsko niti vojaško pomenila kaj dosti, prav po njegovi zaslugi pa je uživala svetovni ugled. Jugoslavija (Tito) je bila vodilna država neuvrščenih. Ne glede na to, katere države vse so bile v tem klubu, so neuvrščeni poleg Vzhoda in Zahoda predstavljali svetovno silo, ki sta jo morala upoštevati Vzhod in Zahod. Kakšen ugled v svetu je užival Tito, se je videlo tudi na njegovem pogrebu, katerega so se udeležili državniki vsega sveta. Tudi življenje v Jugoslaviji še daleč ni bilo tako slabo, kot bi nekateri radi prikazali. Takoj po vojni je bilo res hudo, politične čistke itd. Ampak že v drugi polovici petdesetih so se stvari precej umirile. Če nisi bil ravno na kakšnem izpostavljenem mestu (univerzitetni profesor npr.), si lahko tudi kar precej gofljal, pa ti ni nihče nič hotel. Razen par izbrancev smo vsi živeli skromno, izrazitih revežev pa ni bilo. V sedanji "demokraciji" pa imamo nekaj izrazitih bogatašev in čedalje več izrazitih revežev. Vsak dan izvemo iz medijev za nova podjetja, ki gredo v likvidacijo ali stečaj, čedalje več ljudi je brez služb, tudi oba starša pri družinah z otroki. To pa so dosti hujše reči, kot so bile npr. igrice z boni za bencin, pa sistem "par dispar", pomanjkanje kave vsake toliko časa in podobno. Čedalje več je ljudi, ki bi prav radi zamenjali sedanjo "demokracijo" za "svinčene čase" v Titovi dobi. Nekateri kar ne morejo pozabit Golega otoka, ampak to se je dogajalo v prvih 10 letih po vojni, potem pa ne več. Ves gospodarski potencial, s katerim je pričela "demokratična" Slovenija, je bil ustvarjen v "svinčenih časih", vsi izkušeni kadri v gospodarstvu, šolstvu in znanosti so študirali in doštudirali v "svinčenih časih", torej tudi šolstvo ni moglo biti tako čisto zanič. Ocene kogarkoli in česarkoli naj bi bile kolikor se da objektivne. Nobena stvar ni samo dobra in nobena ni samo slaba. SAmo tisti, ki ga vodijo čustva in ne razum, daje le enostranske ocene. Tudi ob delovne brigade se je nekdo spotaknil. Sam sem bil v štirih, dveh srednješolskih in dveh med študijem. Moram reč, da so bile to zame najlepše počitnice. Z delom se ravno nismo pretegnili, bili smo sami mladi na kupu in zabave je bilo na pretek. Ni mi žal, da sem živel v Titovih časih, res pa je tudi, da jih ne pogrešam. Vse je minljivo, življenje pa gre naprej.

Najbolj mi je všeč "jelenov kruh". Napol črn. V vrečki in v hladilniku ostane tudi 14 dni. Kruh ima pri nas posebno, posvečeno mesto med živili. Če se kakšno drugo živilo pokvari, ga pač vržemo v smeti. Kruha nikoli. Če le postane pretrd, ga odnesemo za živali.

Kar je luštno, je ali prepovedano, nemoralno, ali pa redi. (Avtorja se ne spomnim)

Penelope, pa si res faca. Komaj si prišla, pa si že sredi temperamentne debate. Za dobrim konjem se dviga prah.

Tito je del naše zgodovine. Kakršen koli že je bil, tega ne moremo zanikati. Nekoč je bil naš idol, kasneje je postal legenda, sedaj pa je za nekatere predmet zaničevanja. Zelo zanimivo dejstvo pa je, da najbolj pljuvajo po njegovem spominu prav tisti, ki so bili nekoč njegovi najglasnejši častilci. Način kritiziranja pove več o samem kritiku, kot pa o osebi, na katero naj bi se kritika nanašala. Tega se nekateri kaj dosti ne zavedajo (in še marsičesa drugega ne).

Helenca, malo pozno pa iz srca ti voščim za rojstni dan s tole La Fontainovo mislijo: Velikokrat srečamo usodo prav na poti, ki smo si jo izbrali, da bi se ji izognili

Volk, ti si pa pravi sladokusec!

Penelope, dobrodošla na barki! Zakaj si se nam predstavila z negativnimi mislimi? Kaj ni življenje lepo? Včasih tudi kaj zaškriplje, pa je prav tako. Sicer sploh ne bi znali cenit dobrih stvari. Prepričan sem, da boš med forumovci našla veliko pozitivne enrgije in da boš tudi sama prispevala svoj delček pozitivnega. SAj veš, nihče ni otok. Vsakdo je del celine in zavedati se moramo tega. (Pa na uho ti povem: tudi z desci ni vse samo slabo).

Gioia, definiraj kaj je človek. Je človek telo? Je človek duša? Če verjameš v reinkarnacijo, potem je bistvo človeka duša. V tem primeru je telo le nakakšna obleka, ki jo menjamo ob vsaki novi reinkarnaciji. Vprašanje je zato napačno zastavljeno. Človek nima duše, ker je duša človek. Duša = človek ima telo. Lahko pa se igračkamo tudi drugače, vse zavisi od tega, kako definiramo človeka in kako dušo.

mucamaca, pri nas gre za "turbokapitalizem" in sindikati še niso našli svojega mesta pod soncem. Na "zahodu" pa se sindikati še kako čutijo.

Mašinca, tele igrice v zvezi z iskanjem službe pa nimajo nič opraviti z mišicami. Gre le za kapitalistično razmišljanje. V "svinčenih časih" je družbeni sektor prenesel porodniške in bolniške dopuste zaradi otrok, v kapitalistični eri pa se vse gleda le skozi prizmo dobička. Delavka na porodniški pa je čista izguba. In ker moški ne rodimo in tudi porodniške dopuste praviloma jemljejo ženske, smo moški pri iskanju zaposlitve na boljšem. Je že tako. Socializem je imel poleg številnih napak tudi številne prednosti. Socialna varnost je že ena od prednosti in to ne najmanj pomembna. Me prav zanimajo aakhutove pripombe, saj ob omembi rdeče barve dobi mozolje.