bigm

Da ne bi kdo trpel zaradi nespečnosti. Zanesljivo nisem pisal Marsi. Doslej nikoli nisem potreboval posrednikov in apologetov. Če bi zaradi žalitev na takem nivoju, kot sem jih bil deležen od nekaterih oseb na tem forumu, iskal podporo ali zadoščenje, potem bi bil pa res vreden pomilovanja. Ker se je nivo debate spustil pod vse še tolerančne kriterije, v tej temi ne bom več sodeloval.

aakhut! Si pripadnik naroda, ki je v zgodovini, zlasti med II. svetovno vojno, veliko pretrpel samo zaradi tega, ker pač v državi ni bil pripadnik avtohtonega prebivalstva. In vendar. Kar počne Šaron in kar propagiraš ti, nikakor ne bo pripomoglo k priljubljenosti judov.

Od časa do časa zaveje po tem forumu mrtvaški duh. Kot bi bral referate s kongresa fašistov. Samo upamo lahko, da ljudje s takim načinom razmišljanja nikoli več ne bodo prišli na oblast.

Volk, malo drugače gre: Kdor drugemu jamo koplje, je sam svoje sreče kovač!

Strinjam se, da je praviloma potrebno imeti več jajc za življenje kot za samomor, vendar so tudi tu izjeme. V nekaterih okoliščinah postane samomor pogumno in etično dejanje. Nekaj takih primerov je bilo med NOB. Borca ali ilegalca ujame sovražnik. Zaveda se, da mučenja ne bo prestal in je velika nevarnost, da bi izdal kakšno pomembno informacijo. Da ne bi ogrozil sotovarišev, raje napravi samomor.

Tudi jaz sem za legalizacijo čiste prostitucije. Prostitucija je vedno bila, je in bo, zato je bolje, da je pod kontrolo. Odločno pa je treba preganjati "prisilno" prostitucijo, katere je žal čedalje več. Biznismani namamijo dekleta npr. iz Ukrajine pod pretvezo, da bodo opravljale kakšne spodobne poklice, potem pa jim odvzamejo dokumente in osebno svobodo ter jih prisilijo v prostitucijo. Tu pa se toleranca neha. Sicer pa je pri (čisti) prostituciji tako, kot pri vseh poklicih. POznamo nekvalificirane (pocestnice), polkvalificirane, kvalificirane, visokokvalificirane in izjemne "delavke". Slednje so dostikrat odločale celo o mednarodni politiki.

SAnjalica, navezal se bom na to, kar je napisal že Volk. Vsi tisti, ki so imeli v Sloveniji volilno pravico in so se lahko udeležili referenduma, so nedvomno imeli v Sloveniji določen status. Saj vendar niso mogli v Sloveniji voliti vsi jugoslovanski državljani, ki so se trenutno zatekli v naši republiki. Vsi ti volilni upravičenci nikakor ne bi smeli izgubiti statusa in pravic, ki so jih imeli, ne glede na to, kako so na referendumu glasovali in kako so oni gledali na osamosvojitev Slovenije. Pridobljene pravice mora pravna država spoštovati. Edino korektno bi bilo, da bi vsi, ki so imeli v Sloveniji volilno pravico, avtomatično postali slovenski državljani. Potem pa bi bilo odvisno od vsakega posameznika, ali se želi odreči slovenskemu državljanstvu. Za takega, ki bi se slovenskemu državljanstvu izrecno odrekel, pa bi veljal seveda drug režim. Drug režim velja seveda tudi za vse tiste, ki ob osamosvojitvi v Sloveniji niso imeli volilne pravice in za vse tiste, ki so prišli v Slovenijo že po osamosvojitvi. Od teh pa država utemeljeno zahteva znanje slovenskega jezika, nekaznovanost itd. Do osamosvojitve pa v Sloveniji (žal) nihče ni bil dolžan znati slovensko. Če je bilo v družbi 10 Slovencev in 1 "južnjak", se je 10 Slovencev pačilo z "jugoslovanščino". Zaradi takega obnašanja Slovencev sem večkrat "pizdil" in se tudi skregal v lokalu, ker v Sloveniji natakar ni razumel mojega naročila v Slovenščini. Je pa znančilno, da prav tisti, ki so prej najbolj tolkli jugoslovanščino, sedaj najbolj pizdijo čez neslovence. Popolnoma enako, kot nekoč najbolj zagrizeni člani Zveze komunistov (ne komunisti, komunist je prepičanje ne članstvo) najbolj pizdijo čez komuniste. Me prav zanima, kako se taki ljudje počutijo, ko se pogledajo v ogledalo in tam vidijo eno veliko pi... Pa še o Aksentijeviću. Vodstvo SFRJ republikam ni priznalo pravice do osamosvojitve češ, da je bila pravica narodov o samoodločbi konzumirana z odločitvijo o skupni državi. Na osamosvojitev Slovenije je SFRJ torej gledala kot na protiustaven akt in JLA je morala (po komandi) varovati ustavno določene meje države. Aksentijević kot oficir (tudi meni je bil zoprn, da bi ga pregriznil) je le ubogal povelja. Naša osamosvojitev je bila zelo tvegano dejanje, kateremu je mednarodna skupnost (beri ZDA, ki dejansko kroji svetovno ureditev) dolgo časa močno nasprotovala. Veliko mero sreče smo imeli, da Srbija (Milošević) ni bila tako življenjsko zainteresirana za Slovenijo in da nas je končno priznala tudi mednarodna skupnost. Lahko pa bi se stvari zasukale tudi drugače. Če mednarodna skupnost samostojne Slovenije ne bi priznala, potem bi prišli vsi sedanji veterani pred JUGOSLOVANSKO sodišče in danes ne bi imeli statusa veteranov, ampak povsem nekaj drugega. Tudi sam sem se jezil na tiste "južnjake", ki so ob osamosvajanju zmerjali Slovence. Pravico pa so imeli misliti drugače kot jaz. Če je npr. v Sloveniji živel Srb z ženo Hrvatico, je imel utemeljen razlog za ohranitev Jugoslavije. Večina Slovencev pa je seveda imela tudi vso pravico za osamosvojitev od SFRJ, ki se je (po zaslugi MIloševića in njegove klike) vse bolj spreminjala v Veliko Srbijo. Brez skrbi, sem prepričan in zaveden Slovenec, ampak to mi ne brani, da ne bi priznaval pravic tudi drugače mislečim. Če so (in žal so) naši modri voditelji tem ljudem storili krivico, jo mora država poravnati. Na nas pa je, da te voditelje pokličemo na odgovornost, saj bo poravnava krivic prizadela vse državljane (davkoplačevalce). Volitve se bližajo in takrat si bomo spet izbrali vodstvo, kakršnega si zaslužimo.

Sanjalica, glede obnašanja naše mile države do veteranov pa ti dam v celoti prav. Obnaša(la) se škandalozno. Celo otroci padlih v tej vojni so kar dolgo čakali, da se jih je država spomnila. Ampak zaradi tega država ni nič manj odgovorna zaradi svojega neodgovornaga obnašanja do Aksentijeviča in drugih. Naša država (beri: tisti, ki so se zavihteli na oblast) ima kar dosti grehov. Kaj res drži, da imamo tako oblast, kakršno si zaslužimo?

Sanjalica in Majica, po čustveni plati vaju popolnoma razumem. Jaz sem 100% Slovenec, razen po priimku. Nekdo od daljnih prednikov je bil iz južnejših predelov. Jaz sem se zavzemal za samostojno Slovenijo in na plebiscitu glasoval za osamosvojitev. Tudi meni je bil Aksentijević zoprn. To je čustvena plat. Razumska in pravna plat pa mi pravi, da je bil Aksentijević oficir JLA, kateri je tudi prisegel. Slovenija še ni bila samostojna država, ampak je pravno še vedno bila del SFRJ. Ali je torej Aksentijević delal kaj proti mednarodnem pravu, če je poslušal povelje svojih nadrejenih in se boril "za celovitost SFRJ"? Ravnal je povsem v skladu s takrat veljavnimi pravnimi predpisi. Naša čustvena reakcija je eno, samostojna država Slovenija pa bi se morala držat prava in Aksentijeviću ne bi smela odrekati pravice do slovenskega državljanstva. Tako država. Mi na forumu pa imamo vso pravico Aksentijevia kritizirati in ga ne imeti radi. Samo velika razlika je med tem, kaj si lahko privoščimo mi kot državljani in kaj si lahko privošči država.

Sanjalica, ne smeš mešati Slovenca v Švici in npr. Bosanca v Sloveniji. Slovenec v Švici nikoli ni imel državljanstva, Bosanec pa je bil s Slovencem vred državljan iste države - SFRJ. Tudi Aksentijeviču pravno nimaš kaj očitati, tudi če se je boril proti Sloveniji. Slovenija takrat pravno še ni bila priznana, Aksentijevič pa se je boril na strani mednarodno priznane države SFRJ. Slovenija kot samostojna država se je pojavila šele cca 3 mesece po končanih bojih. Kako na take reči gledamo čustveno, je eno, država pa mora delovati skladno s pravom, ne pa čustveno. Naša prva "oblast" - DEMOS pa je marsikdaj ravnala bolj po čustvenih vzgibih kot po pravnih predpisih. Predvsem pa je morala zamenjati vse, kar je spominjalo na prejšnji režim, ne glede na to, ali je bilo dobro ali slabo. Žal je zlasti na socialnem področju odpravila veliko pridobitev, ki jih še zlepa ne bomo dobili nazaj.

Ja, Marsa. Tvoja mama je bila modra ženska. Pokazala je veliko mero ljubezni do tebe in do sebe.

Vidiš, Vanja, kako prav so imeli napisi na prtičkih, kakršne so včasih imeli po domovih: "Naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče". Človek išče srečo po celem svetu, le-ta pa ga čaka pred domačim pragom.

Nejkica, pa si prepričana, da gre sestri res toliko za kariero? MOrda pa je doživela fiasko na drugem področji in sedaj skuša ta neuspeh kompenzirati z uspehom v poklicu? Moje mnenje je, da uspeh v poklicu ni najpomembnejša stvar v življenju. Uravnotežena osebnost stremi za tem, da je približno enakomerno uspešna na vseh področjih, ki jo zanimajo. Če se nekdo "vrže" le v eno smer, je to znak, da nekaj ni v redu.

Pri nas gre približno 1/3 zakonov v franže. O tem sem bral neko razmišljanje, ki gre nekako takole: Ttrditev: nasprotja se privlačijo - velja le za fazo razmnoževanja. Za potomstvo je dobro, da sta starša čimbolj različna, da se možnost dedovanja slabih "genov" zmanjša na minimum. Ko partnerja opravita z razmnoževanjem, pa različnost ni več nujna. V tej fazi se ljudje najraje družijo s sebi podobnimi, zato tudi za sexualnega partnerja iščejo ljudi s svojim podobnimi lastnostmi. Partner, s katerim smo zaplodili potomstvo, pa ni tak in zato nam ne ustreza več. Veselo čez planke! Šport krepi telo.

Volk, si pogledal na www.udba.net?

Tudi dame (ki niso pobrite) imajo nevaren trikotnik, kjer tudi kaj izgine!

Mašinca, o pravicah manjšin je skrajno nespodobno odločat z referendumom, kakor smo npr. odločali o pravici do umetnega oplojevanja samskih žensk. Če pošteno premisliš, je država storila krivico "izbrisanim", tudi v primeru, če so ti bili proti osamosvojitvi Slovenije. Prej smo pač živeli v drugi državi in vsak državljan ima pravico do svojega mnenja. Po osamosvojitvi pa so ljudje tudi imeli različne razloge, zakaj niso prosili za državljanstvo, marsikdaj tudi nevednost, kaj pomeni biti brez državljanstva. Država pa izbrisanim ni priznala niti statusa stalnega bivanja v Sloveniji, čeprav so nekateri tu stalno živeli že dolga leta. Država je tem ljudem vzela vse, pravico do pokojnino, službo, vir eksistence itd. In tega v več kot 10 letih ni bila sposobna popraviti. Ustavno sodišče je moralo "državo" 3× spomniti na njeno dolžnost pa kaže, da bo šele beseda EU nekaj dosegla. Naša država se zlasti na socialnem področju obnaša mačehovsko do lastnih otrok- državljanov, še dosti slabše pa do svojih prebivalcev, ki izhajajo iz drugih republik bivše SFRJ. Tako početje ni v čast niti državi, niti državljanom, ki tako početje odobravajo. Če je kdo od "izbrisanih" med slovenskim osamosvajanjem storil kaznivo dejanje, potem ga kazensko preganjajmo, samo za božjo voljo, ne teptajmo njegovih osnovnih človekovih pravic.

Samomor je v Sloveniji eden večjih problemov. V povprečju nam vsak dan umre en človek v prometni nesreči in dva zaradi samomora. Pokojni prof. dr. Lev Milčinski je proučeval fenomen samomora na splošno in s posebnim povdarkom na razmere v Sloveniji. Verjetno bi se dalo dobiti kakšne njegove pismene ugotovitve. Imel sem to srečo in čast, da sem profesorja osebno poznal. Ena od njegovih ugotovitev je, da samomori v izrednih razmerah, kot so npr. vojne , skorajda izginejo. V koncentracijskih taboriščih, kjer so ljudje umirali od lakote in mučenja, samomorov ni bilo. Res paradoks. Kjer je trpljenje do skrajnosti skoncentrirano, izmed vseh gonov prevladuje gon po preživetju. V razmerah, ki pa niso tako do skrajnosti nemogoče, pa ljudje obupajo in si sami vzamejo življenje.

Strelka, take želje v korist drugih ribica še raje izpolni, kot če nekdo moleduje zase. Tvoj nečak bo zanesljivo dobro prestal tudi naslednjo operacijo. Pa še tukaj s foruma mu pošiljamo dobre misli. Toliko pozitivne energije pa že mora obrodit uspeh.

He, he, Orhideja. Tole z boksarsko vrečo je pa najbolje. Zamisliš si, da je vreča tvoj bivši "ljubi" in z vsakim udarcem se ti jeza malo ohladi. Predlagam, da daš ta izum patentirat! Veliko močnih udarcev ti želim!

Malo tekmovalnosti je gotovo zdravo, saj brez tega ne bi bilo napredka. Žal pa se v naši državi vse bolj bohoti tekmovalnost, ki ni več zdrava in gre na škodo timskega dela, kar v svetu vse bolj cenijo, saj team lažje doseže uspeh kot posameznik. Naš šolski sistem pa že otroke sili v nezdravo tekmovanje, saj le tisti, z največ točkami, lahko gredo v zaželeno srednjo šolo ali fakulteto. Velokokrat pa se pokaže, da odličnjaki iz srednje šole na fakulteti odpovedo in da tisti, ki so bili v srednji šoli le bolj povprečni, na fakulteti dosežejo boljše uspehe. Šola življenja se pa za spričevala tako in tako ne meni.

Potrebno pa bi bilo upoštevati tudi "plačo" armade brezposelnih = 0.00 SIT in bi se višina povprečne plače močno znižala. Česa takega pa država ne vidi rada.

Sončica, pozdravljena! Tako lepo ime si si izbrala, ki kar kliče po naslednji želji: "Naj sije sonce v tvojem srcu, tudi če zunaj dežuje"! Pusti solze in žalost! Življenje nam nudi polno lepih stvari. Pojdi v naravo, v gozd. Sedaj, ko se narava prebuja, vsak dan lahko odkrivaš nove rožice. Prisluhni pticam in vetru, ki piha skozi krošnje dreves. Zlasti pa prisluhni sebi. Boš videla, prav v sebi boš našla mir in lepoto. Imej se rada in dovoli si biti srečna.

Šeherezada, si kdaj pomislila, kdo so dilerji? Drobni dilerji so večinoma odvisniki. Njega je nek drug diler pred šolo navadil na heroin (npr) in ko ga je "navadil", mu ni več dajal zastonj. Plačaj! Od kod? Ali dobiti denar od tatvin, ali pa sam dilati. Kaj takega se prav lahko pripeti tudi tvojemu otroku. Postal bo odvisnik in diler. Če bo tvoj otrok diler, boš še za drastične kazni? Ali ne boš prepričana, da je (tvoj otrok), čeprav diler, v bistvu žrtev?! V represiji ni rešitve. Represija je v resnici voda na mlin pravim (vele) trgovcem z mamili. Represija dviga cene mamilom, veliki bosi pa niso nikoli niti malo v nevarnosti. Policija ulovi v najboljšem primeru do 20% drobnih dilerjev in kvečjemu tu in tam kakšnega prevoznika z večjo količino mamila. Za prave poslovneže na mamilaški sceni komaj omembe vreden poslovni riziko. Poglej še moja prejšnja posta.

V letu 1988 so se v Bruslju sestali zdravniki, sociologi, filozofi, ekonomisti, sodniki, policaji in psihiatri iz ZDA, Kanade, Avstralije, Velike Britanije, Francije, Belgije, Španije, Nizozemske in Italije ter obravnavali stanje na področju mamil in sprejeli usmeritve, ki jih bom navedel spodaj in ki kažejo na neustreznost represije in prohibicije na tem področju. Od leta 1988 se stanje ni bistveno spremenilo, zato so usmeritve, ki jih je sprejela ekspertna skupina še vedno aktualne. Te pa so: a) legalizacija pridelave, trgovine in prodaje drog - danes še prepovedanih, od marihuane do heroina in kokaina - bi za 99% znižala njihovo ceno, kar bi povzročilo trenutno izločitev organiziranega kriminala iz teh aktivnosti; primerna davčna politika bi omejila porabo in obenem zagotavljala kakovost mamil ter na ta način zmanjšala njihove škodljive učinke, denimo infekcije z AIDS-om in drugimi boleznimi; c) status odvisnikov od drog bi se nemudoma spremenil, saj ne bi več prihajali v stik s kriminalom. Njihove probleme bi bilo mogoče reševati mnogo učinkoviteje - tako s človeškega, medicinskega, psihološkega kot tudi socialnega vidika; d) mednarodno mafijo bi prizadel hujši poraz, kot bi ji ga lahko prizadejale združene armade Vzhoda in Zahoda, saj bi izgubile glavni vir svojega bogastva in neverjetno moč; e) ker bi tako zlomili dobičkonosno vzmet, bi v hipu prenehala delovati podtalna propaganda, ki preko tisočev drobnih preprodajalcev širi uživanje trdih mamil in povečuje individualno potrošnjo; f) legalizacija bi čez noč odpravila na miljone nasilnih dejanj, uperjenih proti najslabotnejšim in nezavarovanim; g) razbremenila bi sodstvo in policijo ter tako avtomatično povečala njihovo učinkovitost pri ohranjanju javnega reda; h) denar, ki ga danes vlagamo v lov na človeka, bi lahko uporabili za informiranje o učinkih drog in rehabilitacijo odvisnikov; i) ukinili bi "izredno stanje" mednarodnega prava, ki vse bolj škodljivo vpliva na zakonodajo in povzroča sprejemanje zakonov, ki so v nasprotju s človekovimi pravicami (ponovno uvajanje smrtne kazni tam, kjer so jo že ukinili), ovirajo spoštovanje pravice do sodnega postopka in pravice do poštenega sojenja. Žal pa ima mamilaški lobi tako moč v svetu, da do ukinitve prohibicije drog še zlepa ne bo prišlo. Med ljudmi pa je tako razširjena vera v vsemogočnost represije (kar je videti tudi iz postov v tem forumu), da se žal zavzemajo za (neučinkovite) drastične kazni, namesto za edino učinkovito preventivno dejavnost na tem področju.