EnglBengl

Ekolala, sej sm vedla, da mam prov Ampak veš kaj, Nimbus, glede življenja v pisarni - tuki bi pa razlika lahko imela prov - po svoje, ker tudi v svetu in življenju samo prebivamo..., a ni tko? In ker prebivanje velikokrat enačimo z življenjem (duha zanemarjamo, ker nam je predaleč, preveč abstrakten in nas ne boli - no vsaj mislimo si tako), potem lahko rečemo, da živimo v pisarni... Pa še, kaj pa če naš duh izgleda kot pisarna? (a je to dost neumno vprašanje za sem notr??? )

Bom poskusla, definitivno. Če je kje kak čaj, pol ga sigurno probam... Zanimivo glede juh - jest jih do pred kratkim sploh nisem marala, zdej pa praktično živim od čajčka in juhic... Sem se pa spomnila zdej na en čaj, ki ga ne bom nikol pozabila - mati in oča sta mi ga privlekla iz Tunizije (v bistvu sta ga "nakradla" v hotelu). Čist navadn, v filter vrečki - nej bi bil kao zeleni z jasminom, ampak tacga čaja nisem ne prej ne pol nikoli več pila. Fuuuuuul dobr... Sem shranila celo ovitek in poskušala prit v stik s proizvajalcem, pa mi ni uspelo No ja, tud ta, ki ga imam zdaj je prav božanski. Pa čeprov traja celo stoletje, preden si ga pripravim

Hihi, če ti ga zmanjka, prid k men - jza mam zdej bajno zalogoooo Eno vprašanje glede ingverja: al se men samo zdi, ali je ingverjev čaj rahlo "pekoč"? Sem ga včasih tudi kuhala kar iz korenine, pa mi je bil zelo všeč, samo stalno sem mela občutek, da me nekaj "špika" po ustih... Sem ga kje polomila med kuhanjem? Al to tko mora bit? Bom pa poskusla tud tale tvoj "zen čaj"... Ker tudi jaz sprobam vse čaje, ki mi pridejo pod roko... in jih pijem tudi v največji vročini... Kot kak beduin, kaj?

Tud jest te to prosim.

Seveda, saj tudi v Bibliji piše: "Najprej je bila beseda..."

rešitev

No viš, kolk besed je porabu, da je pršu do istega zaključka kot prej jaz (na konc ni nč več važn...)

Na ta zadnja dva odstavka sploh nimam komentarja. Prvič Daya ne poznam, je bil pa razen parih izjem edini/edina, ki je vsaj poskušal ustaviti napad name in zato sem mu/ji hlavežna. Bi se pa spet zamislila nad tvojo izjavo o meni, češ da me boli le za sebe, po drugi strani pa si ti tista, ki govori o milnih mehurčikih, po čemer bi jaz lahko (na podlagi tvojega deduktivnega sklepanja na podlagi nekaterih izjav in izkrivljene logike) sklepala, da si ti tista, ki jo boli predvsem za sebe (vendar ne bom delala takih zaključkov, ker prvič to ni v moji naravi in drugič se mi za kaj takega zdi škoda energije in časa). Pa Mantis, te nič ne obsojam. Ti imaš svoje mnjenje, jaz imam svojega. Očitno sta si najini mnenji zelo različni in se pač nimava o čem pogovarjati. S tem sem jaz zaključila. Tebi nisem nič dolžna in ti nisi nič dolžna meni. Naj bo pa nekaj jasno vsem: nihče me ne bo preganjal stran in nihče mi ne bo govoril, naj bom tiho. Tu bom, dokler bom hotela oz. dokler me življenje ne zanese spet nazaj v "divjino", od koder pač ne bom mogla dostopati do interneta oz. dokler me ne odslovijo lastniki foruma. Tisti, ki me ne marate, prav, me pač ne marate. Tisti, ki me marajo, me pa marajo in že zaradi njih bom vztrajala tukaj. Vsem pač ne morem ugoditi. Pa lep večer še naprej.

še več zoprnih...

Razlika, Nimbus ti o sigurn kej tacga pribil, ja... Drgač pa moje mnenje (čeprav mi gre VSE narobe): bo, enkrat bo boljš, pa tud slabš, pa pol spet boljš itd., dokler ne bo na koc sploh nč važn a je boljš al slabš al kokerkol

Lej ga no, sem čist pozabla na tole temo... Jaz še zmerom prisagam na zeleni čaj in to z jasminom. In limono. Pa mal cukra notr. Evo. In sem ga kakšen mesec nazaj iskala po vsej vesoljni Ljubljani in po vse Gorenjski in ga enostavno ni bilo. Zmanjkalo. Sem se že spraševala, a so Slovenci čist na "moj" časj udarl al kaj... No zdej, ko se ga da dobit sem si naredila zaloge za ... khm ... no ja, za ene par mesecev bo pa že... Vidim, da je tudi nad koprivo čedalje večje navdušenje - sem bila pridna in delam zalogo od prvih kopriv dalje - sej pol tko ali tko vse raztalam - kolegica si z njo čisti kožo, stara mama kri, kolega si z njo pere lasišče... Uporabna stvarca, tale koprivca, a ne da?

Bravo, ale'74! Ful privoščim - iz vsega srca! Veliko veliko veliko veliko ljubezni in sreče ti želim Sploh ne veste, kako lepo je po dolgem času prebrati spet eno tko optimistično, tako pozitvno sporočilo - vsaj zame. Mi je prav polepšalo dan. Evo no (zdejel popravljam svoj prej oddani post), sem šele zdej (mišljeno je, potem, ko sem prebrala vse poste do konca) vidla, da je zgornji post razveselil več ljudi. Sem šla kar po vrsti, in ko sem zagledala zgornje sporočilo, sem si rekla, evo, tole morem pa napisat. In pol berem dalje in zagledam, da je podobno zapisala tut Mitra, tako da... Čevlji? Tjazy, a zame tut? Jest mam tut rada čevlje...

Mantis, a bi lahko prosim nehala s tem? Nič ne morem za to, če ne razumeš, kar sem hotela povedati oz. če se namenoma delaš neumno - vesela sem bila vsakega pametnega odgovora, razjezilo me je norčevanje nekaterih, ki se mi v tistem trenutku ni zdelo ne na mestu ne primerno in jasno sem povedala, da takih odgovorov ne potrebujem in da glede na napisano na osrednji strani pod opisom Črne luknje pač nisem pričakovala, da bo to kdorkoli sploh bral, kaj šele odgovoril. Če me je razumelo pol foruma, zakaj me ne moreš še ti? Ni se ti treba zdaj spravljati na Amis ali na kogarkoli drugega (minogrede: dayo, hvala - ne vem, kako sem lahko spregledala tvoj post) samo zato, ker je prijazna in sočutna. Vesela sem kakršnekoli podpore in/ali tolažbe, pa naj bo od kogarkoli, še posebej, če pride v trenutku, ko to najmanj pričakuješ. Če te moti moja naklonjenost Amis in se zato čutiš prizadeto, predlagam, da najprej razčistiš pred svojim pragom in se vprašaš, zakaj tvojega posta pač nisem bila vesela (pa da ne bi slučajno mislila, kaj v zvezi s tem, da resnica boli, ker sama veš, da je bilo tvoje pisanje daleč od resnice), potem pa pljuvaj po drugih, če misliš, da si toliko boljša. To, da pa Amis obtožuješ seciranja po tem, ko je stvar zaključena - kaj boš potem rekla za sebe in za to, kar počneš ti? Poleg tega - te ni nič sram, ko vpričo vseh takole napadaš nekoga, ki ni nič kriv in nič dolžen? Ljudem se dogaja vse sorte in veliko jih trpi - eni bolj, drugi manj, vsak pa v svojih očeh najbolj, ne glede na to, za kako banalen problemček/dogodek gre. In vsak se s težavami spoprijema po svoje. Kako lahko pljuvaš po nekom, ki mu je hudi ali ki pokaže sočutje, samo zato, ker ti misliš, da vse veš? Prav slabo mi je, ko moram tole pisati v trenutku, ko čutim, kako hudo je drugim (Nataly, drži se.), ampak ne prenesem, da se bi kdorkoli spravljal na nekoga, ki ni nič kriv in nič dolžan in to samo za to, ker je povedal svoje mnenje. V čem je tvoj problem, lepo prosim?

Ja, in temu bi moralo slediti obvezno preverjane starosti kupca - ker če ni polnoleten, mu cigaret ne smejo prodat - no in to prevrejanje ti vzame še dodatnih 15 min cajta (doživela na lastni koži). Vse samo, da smo ja čim dalj časa v štacuni... in da moraš potem obvezno na en čik, ker se ti ga po vsem tem inšpektiranju res zlušta Pa smo spet v začaranem krogu...

Nataly, Michelle pobož obema ne bom rekla: sej bo. Nataly, na žalost tudi sama vem, o čem govoriš. Upam, za vse, da vam uspe prebroditi najhuje, ne bo pa nikoli pozabljeno in vedno bo mal bolelo - vsaj mene po tolikih letih še vedno stisne in tudi po tolikih letih čas še vedno ni popolnoma zacelil teh ran. V mislih bom s tabo in vsemi, ki so ostali in zdaj trpijo. In če ti je kaj v tolažbo: Bog je usmiljen. Če rabiš pogovor, me poišči. Očitno bom še nekaj časa med vami. Michelle: ugodit vsem je nemogoče, tega nihče ne zmore. Ne imej slabe vesti. Kdaj moraš reči tudi "NE". Jasno in glasno.

sedaj ostanem/grem

neodstranljive

e-žganci

Ušla sem iz sveta in zdaj sem daleč stran. Po dolgem času se prebudim v sončno jutro. Pozabila sem že, kako je, ko te zlat žarek za dobro jutro poboža po licu. Samo gledam in se čudim. Gledam v prah, ki se svetlika, ko pleše po žarku. Poslušam ptice, ki zunaj povprek ščebetajo in me vabijo, naj poletim z njimi. Vstanem - in poletim z njimi v nov dan. Vsak dan znova. Vaskič mi uspe narediti daljšo pot do še lepšega jutra, in sonce je vsak dan bolj svetlo, bolj rumeno. Ko bi le lahko ostala. Ko odprem oči, sije sonce na moj obraz. Mehke ročice se oklenejo mojega vratu, nežen glasek zašepeta: "Mami." Zdaj vem, ne bom še odšla. Moje ptice bodo počakale na moje srce. In čudno, tudi tukaj je sonce rumeno in s svojimi žarki naju poboža za dobro jutru, za lep dan.

Nisem brala vsega o začetka, samo te zadnje poste, tako da moj komentar mogoče niti ne bo tako umesten, ampak tale zgornja definicija o jezi mene spominja na zelo posplošen povzetek. Zdi se mi, da je govorjenje o čustvih s tako posplošenega zornega kota nesmiselno, saj jih vsak posameznik doživlja zelo po svoje. V grobem se sicer strinjam z zgornjo definicijo tega, kaj jeza je in v določeni meri tudi, kaj jo povzroča... Ampak ali taka definicija res pomaga, da se jeze zato otresemo? O jezi smo se učili že v srednji šoli, pri psihologiji. In čeprav v trenutku, ko sem jezna vem, da jeza lahko vodi v agresivno obnašanje in nasilje, vsaj meni v tistem trenutku to prav nič ne pomaga. Sploh pa, kje piše, da je moje doživljanje jeze (ali katerihkoli drugih čustev) enako doživljanju jeze (ali katerihkoli drugih čustev) drughi ljudi. Poleg tega nas jezijo različne stvari in smo jezni zaradi različnih stvari. Nekdo bo res jezen, če bo imel občutek, da ne nadzira neke situacije. Kdo drug bo v tem primeru odreagiral čisto drugače - morda sploh ne bo jezen, pač pa se bo umaknil vase, morda bo postal samo žalosten, ali pa mu bo popolnoma vseeno. Isto velja za občutek (ne)upoštevanja naših potreb in želja. Kdo bo zares jezen, nekdo drug pa samo razočaran ali žalosten. Težko bi enačili razočaranje ali žalost z jezo, se pa strinjam da ena čustva lahko vodijo v druga (ni pa to nujno), kar pomeni, da zaradi razočaranj lahko postanemo jezni in celo obrato!. Čustva se mi zdijo zelo kompleksa zadeva in so odvisna od vsakega posameznika. Še najbolj relevantno se mi zdi raziskovanje v smeri, kako posameznik doživlja čustva in kako se nanje odziva. Pomemben je tudi odziv - nekdo bo, ko bo jezen, res morda postal nasilen, kdo drug nesrammen, tretji glasen itd. Aja pa še to: strinjam se, da jeza ni vedno zgolj destruktivno čustvo. Ampak a ni tako pri vseh stvareh, da more biti pri vsem neka prava mera? Vprašanje je samo, kaj in kje je tista prava mera... No sej pravim, mogoče tale moj komentar res ni umesten, mogoče gledam na stvar z napačnega zornega kota, samo nujno sem morala pridtaviti še svoj piskrček - sej razumete, da bom potem ponoči lahko mirno spala

Karkol, sam da niso otroške pesmice

Utrujena... in :xx!:

mesto estrada

očistiti in razkužiti, saj

podgane