EnglBengl

Amis tut teb enga Vesela, da lahko mal k vam pokukam zdej, ko sem sicer odrezana od sveta Sicer pa se mi vid, da sem zmešana ko kura Včer zagnala tako paniko, ker sem zabrkala datume in spravla v obup moje kolege, ker sem bla prepričana, da mamo dones izpit oz. kolokvij. Ga mamo šele drug tedn uuupssssssss... So rekl, da bojo predlagal, nej mi podaljšajo praznike oz. počitnice, ker sem s svojo zmešanostjo že nevarna No, ampak živmu človeku se vse zgodi. Prejšn mesec sem se režala "dragemu", ker je zamudu izpit (on je bil decembra prepričan, da ga ma 12. 11., v bistvu ga je pa mel 11.12. in ko je bil 12.12. je pogruntal, da ga je za en dan zamudu - zgleda, da je zmešanost nalezljiva zadeva). No, ampak v petek mam pa res kolokvij (sm zdej dvakrat preverla ). Zaenkrat še vedno uživam v varnem zatočišču mojega pravega, ljubega doma (tj. pri moji mamici), desca sm pustila doma, nej še mal svoji mamici po glav hod in jih živce para, tamalo sem pa seveda napokala sabo in ful uživa, k jo stara mama razvaja . Sicer sm pa čist fuč - šele zdejle pršla iz Ljubljane (tale let še morem zdržat, pol pa diploma, če bo Bog dal). Joj, kolk mi gre vse na ledvička pa vranico... Da ne govorim o evrih - sem v Merkatorju skor pol ure čakala v neskončni koloni, da sem lahko kupila 6 žetonov in pol, k sm pršla na vrsto, dam jest 5 jurjev, nazaj pa dobim par kovancev (ki sem jih potem komaj skup nabrala, da sem lahko cestnino plačala). Jaoo, to bo tut en žur, že vidm Drgač pa, če takoj ne dobim odgovora, ki ga čakam že od včer zvečer (oz. že od predbožiča), bom zelo zelo razočarana in bom šla na drevo, pa v jok (aha, tale lunca me že nosi, sem že tečna ). Sicer pa bi bilo bolje, če mislim na kaj bolj koristnega, npr. na faks, da ne bom spet zabluzila in zagnala panike med mojimi "marljivimi" sotrpini, ki tako kot jaz (kljub obilici časa, ki ga imajo na razpolago) počnejo vse v zadnjem trenutku No, grem še mal druge stvari pogledat, pol pa delat, al pa nina nana (tut to ne bi blo neumno, glede na to, da sem bila 12 ur na faksu...). Bom še vidla, no, kako bom pr volji hehe Zdej pa lep pozdrav, pa radi se mejte in velik se smejte... Uuuu sm dobla en preblisk za eno novo pesem, grem koj napisat, da nam pozabila... iiiii kakšna umetniška dušca sm jest Čauči (kolk je to ena bedna beseda, da mi je že kr skor všeč ratala) do naslednjič

vampir

Madona ste pa res nekam tih... (Poglej, kdo se oglaša, k že par mescov ni blo ne duha ne sluha o njej, a ne? ) Bom probala dones mal nadoknadt, dokler me ne bo vest začela opominjat, nej grem raj spat, ker mam jutr izpit So nori teli prfoksi - po mačkanju pa koj izpit!!! Eni pa res nimajo življenja!! Jah, kaj čmo... Pikica, a si že pospravla? Sprašujem zato, ker mam težko sama monologe kle gor Lepo vas pozdravlja EnglBengl

Bolj ko jem, manj me je... Kwa j'zdej to?!? Sicer mam pa en hud predlog, če se vam kdaj ne lub kuhat, pa ste zlo lačni, pa nimate velik časa... In sicer: topli sendvič ala moj "dragi": Ena lepinja al pa kej druzga podobnga ploščatega. Jo prerežete po dolgem, pokapljate z olivnim oljem (več ga je, boljši je sendvič), potem pa ga obložite z na kocke narezano feto ali pa kravjim sirom iz slanice, na trakove narezano svežo papriko in na kocke zrezanim paradižnikom. Vržete na pekač (pr ns mu rečemo toaster) in mal popečete (tolk, da se sir začne topit). Lahko tut kombinirate brez paprike in samo s paradižnikom pa mal origana al pa bazilike gor, al pa sam paprika pa sir... njami Pa dober tek! P.S. Pa če verjamete al pa ne, moj dedc je s temi sendvički shujšal - je pa res, da je en tedn jedu skor samo to pa nč druzga (ja, kaj čmo, če je "žena" na faksu..." SREČNO VSEM!

Jest pa še zmer prisegam na zeleni čaj , po možnosti jasminov Sta mi pa mami pa ati prnesla s Tunizije en hud jasminov čaj (ok, nakradla sta ga pr zajtrku v hotelu) in zdej ga nimam več Pa tukoooooooooooooooooooo je dober (bil) smrk..

Evo mene!!! Ja, ja, sej vem že spet po 100 letih... zgleda, da bom sam še za tavelke praznke lahko pršla na net mal pokukat Sicer pa najprej: VSEM VSE NAJLEPŠE V 2007 (sej še nimate pol kufer teh novoletnih želja, ane? ), upam, da ste bli pridni ina sta vam Boiček ali Dedek mraz (al pa kr oba) prinsela kaj, kar vam je pogrelo srček Men sta prnesla sam delo... Plastično kuhinjo za tamalo in jedilni servis iz 77-ih delov, pa eno leseno hiško za punčko z miniaturnim pohištvom (komplet opremljeno), da mami zdej lahko to po stanovanju pobira, ker ma sicer premal dela Pa dopovej ti kej dedkom pa babicam!!! Sicer pa jih mam na sumu, da to mal zanalašč počnejo, k da je "payback time", čeprav ne razumem čist zakaj, ker sem bla zmer tak angelček Sicer pa vse po starem - jutr mam izpit, jest pa bluzim klele po netu, namest da bi se učila... Če se bo ker spomnu jutr name, bom zelo vesela - ziher bo kej pomagal... Aja, pa že 1. mi je ratal prelomt prvo novoletno zaobljubo, tko da men sploh ni več nič več za verjet... Sej bi se najraj v rit sunla, ampak kaj ko ne dosežem, tko da grem zdejle mal na pavzico grešit, pol pa pridem spet nazaj mal pogledat... P.S. Pa upam, da pride kmal tist email, k ga tko težko čakam...

suši

ne prašat zakaj, ampak : Leksikon

argonavti

tadž mahal (al koko se napiše)

rajši delala snežene kepe in...

latinščina

da bom...

Samo sebe na forumu Pa internet sem do zdej Pa zdej že praznike pogrešam, pa sneg

Bon Jovi - Who Says You Can't Go Home

Kva sm vm fovš, k ste ga žural... Jest pa še kr bolna Provzaprov sm zmer bol bolna :xx!: Zato pa prosm, da me, ko boste šli naslednjič žurat vsak posebi povab zravn, ker pol me virusi in bakterije ne bojo mel cajta osvajat Je že skrajn cajt, da se tut jez opogumim in vas enkrat spoznam tut v živo (med štrimi stenami je tok dolgocajtno, da ni za povedat). Skratka, grem jest mal počivat in zdravt tale moj prehlad, pa če bom zvečer še kej pr moč, pridem spet mal brat, kaj ste ga (u)špičili čez dan LP

Ne boste verjeli... Doletel me je en zoprn prehlad - smrkam in puščam kot strara zarjevela pipa, v glavi mi šumi in pred očmi se mi od časa do časa zamegli..., skratka fizično počutje je :xx!: Ampak jest sm pa kljub temu , ker mi je uspelo - vpisala sem se v 4. letnik, kar pomeni, da sem opravila vse izpite in to kljub temu, da imam doma norišnico in eno malo ubogo dete, ki potrebuje in zahteva vso mamino pozornost (pa čeprov se mora mami učit ). Čakte mal, spet curlja - si morem nos obrisat.... kar utegne trajat... Bemti v celi bajti en sam papirnat robček!!! Bo treba v štacuno, pa v lekarno, ker sem ugotovila, da tut aspirinov ni nikjer - počas bom zares začela verjet, da stvari dobivajo noge, al pa da škrati vsake tolk mal bajto spraznejo, ker stvari izginjajo kr same od sebe, pa čeprav vem, da sm jih 14 dni nazaj nabavla... V glavnem - kje sem že ostala? Aja, prehlad, pa robci pa to... Nč, grem zdejle v lekarno in v trgovino, da si spet naredim zalogo, pol bom pa (če bo dragi pustu ) pršla spet mal na lunco svetit in pogledat, kaj kej počnete, ja? LP pa velik

Hvala ti za vso pomoč - pa čeprav je prišla v zelo čudni obliki in sem jo morala dolgo čakati. Hvala, ker sem se lahko vpisala naprej in hvala, ker bediš nad Evico.

Ribica, pomagaj še meni - jutri (od 13:00 - 15:00 mam izpit) - naredila sem vse, kar je bilo v moji moči, zdaj pa je na tebi. Prosim, pomagaj mi, da pozitivno opravim izpit.

Pozdravljeni! Sam na hitr (in malce egoistično ): Jutr da mi od 13:00 - 15:00 držite pesti zame, mislte name, skratka potrebujem vso pozitivno energijo, vibracije itd., ker imam res težek izpit pred sabo in sem že čist :xx!: od strahu, nervoze, utrujenosti itd. Dejte no, mislte name LP,

Čist vsakmu posebej: hvala Tut besede včasih pomagajo, oz. že to, da te je nekdo pripravljen poslušat oz. brat no, skratka ti prisluhnit, je zame velika tolažba Sm zdejle nazaj pršla - joj, kolk sovražim poslavljanje in dejstvo, da iz mojega življenja izginjajo ljudje, ki jih imam najrajši. Upam, da bo vsaj srečno potoval in prišel nazaj čil in zdrav. Cashy, za tist drinkec se pa lahko zmenva po 7. 9., če bo šlo vse po sreči (Bog daj da bo šlo ), ti pa drž pesti, ja? Še enkrat vsem: hvala

Pozdravček vsem Po tej uvodni prijaznosti vse tiste s slabimi živci prosim, da ne berete več naprej, olajšati si morem namerč dušo in srce, ker se je ve tem času (od kar pridem sam še na svete kvatre sm gor) nabralo že preveč stvari in ni ga junaka/junakinje, ki bi me vsaj poslušal. Sej vem, da smiljenje samemu sebi ne preipelje nikamor, ampak enmu se pa žiher, a ne? Sej vem, ni fer, da samo jamram - kadarkoli pridem sm gor jamram. O, saj bi delila tudi lepe trenutke z vami, ampak jih je bilo v zadnjem letu bolj malo - no seveda s tem ne mislim Evice - Eva je nekaj najlepšega, kar se mi je lahko zgodilo No, bom pa vseeno začela z lepimi stvarmi A veste, da moja Eva že hodi (že kakšn 4 mesece jo prav fletno raca In pikica moja govori!!! Obvalada že pravi mali besednjak - od tega, da pove kako dela račka, do mami, ati, babi, deda, kamen, jagoda, jabuk, apple, svašta. In pol gre od jutra do večera: jajoda, jagoda, jaaaagoooodaaaa Aja, btw - zdej je stara 14 mesecev. Spi pa še zmer bl mal - prisežem, da mam oči kot sova (in črne podočnjake tud). A veste kdaj sm najbolj srečna? Kadar pride mala k meni, me z obema rokicama prime za lička in mi da lupčka - takrat ne rabim popolnoma nobene stvari, nič me ne skrbi in vsa žalost izgine (na žalost mi ne more kar naprej dajati lupčkov in me božati po ličkih in skrbi in žalost se spet pritihotapita razjedat dušo). Bi vam enkrat ful rada pokazala fotke od tega mojga angelčka, ampak ker sva z računalnikom skregana in me noče ubogat (al pa sm sam jest tak vosu za tehniko), ne morem dat slikic gor... Pa tak cukrčk je (pa tega ne govorim samo zato, ker sem pač tipična mama, ki je nora na svoje otroke ) Danes grem prvič po skoraj 2-eh letih vn, sm toko živčna, k da bi šla na prvi zmenek, čeprav vem, da ne gre za raomantični dogodek, pač pa prej za slovo. Pišuka, mam občutek, da me bodo počas kr vsi zapustil - mpj najboljši prijatelj gre uživat v Indonezijo in zdej ga več kot pol leta ne bo nazaj :xx!: In jest bom spet obsojena na družbo svojega (ne)dragega. Ja, ja, ljubezen je čist na psu (ne, lažem, še tm je ni). Če bi blo pr ljubezni mpžno it v minus tko kot na bančnem računu, bi bla jest že zdavnej v rdečih številkah (če primerjamo to s temperaturami - na antarktiki bi bila prava tropska vročina v primerjavi s hladom/mrazom, ki me obdaja). Ma me res zanima, kako je mogoče, da se človek toliko spremeni (če se sploh je spremenil). Bolj me je strah, da je to njegov pravi obraz - ker če je, pol sm ga pa res na...sankala. K da bi bla totalno nesposobn človk - čist popolnoma nobne stvari ne nardim dobr za njega - mislm, halo!!! Kar je še huje je to, da pred vrati vsak trenutek dežura njegova mama, ki je sama svetnica in najbolj sposobna ženska na svetu. Tko, zdej veste, kje boste najdl najpopolnejše bitje na svetu - pred mojimi vrati v obliki njegove mame. In je tut blazno pametna - vse ve bolje od vseh, saj ima doktorat, gospa doc. dr., in spozna se tudi na reči, o katerih v bistvu nima pojma. Si morte mislt, kako slabo je natrofu, ko je spoznal mene!!! Jest, ki sm popolnoma nesposobna in ki nikoli ne bom segla njegovi predragi mami niti do gležnjev!!! Študija nikol ne bom pripeljala do doktorata, vprašanje je, ali bom sploh kdaj diplomirala (tako lepo prihodnost mi napoveduje dragi, kot bi bil jasnovidec!!!), otroka ne znam vzgajat, o kuhi in vodenju gospodinjstva bojada nimam pojma (pa čeprav je do zdaj on edina oseba, ki je prišel, do te ugotovitve), denar bom ves zapravila in sploh imam neznansko srečo, da se me je usmilil in me vzel (po streho seveda, poroke - saj ne da si jo želim s takšnim človekom, bog ne daj! - pa sploh nisem vredna). In veste kaj je najhuje? Da moram to poslušati čisto vsak dan! Njegova premila mati pa stoji pred vrati in čaka na najugodnejši trenutek, da me zaj..e, po domače povedano. Predstavljajte si, da vam tašča pride v nedeljo zjutraj v spalnico ob 6.30 vprašat če Eva spi. Meni se to dogaja redno, skoraj vsak dan. Ljubi Bog! In zakaj vse to trpim? Ker nimam izbire, dragi moji. Živim pri njih, tako rekoč sem na njihovih plečih (čeprav delam kolikor morem in zaslužim vsaj za hrano, pleničke in ja, za vložke), ampak drugače ne gre. Starševskega dodatka ni več, Eva raste, študij ni poceni in dan ima samo 24 ur. In zdaj se mi je zataknilo še pri študiju - v četrtek imam 2 izpita in oba sem že pogrnila (samo še ta dva sta mi ostala) - učila sem se, pa vseeno ni šlo - zdaj sm pa čisto obupana. Kaj če mi ne uspe? Ne morem si privoščiti, da bi pogrnila letnik. Že zaradi Evice ne. Včasih res ne vem več, kaj naj storim. Še malo, pa mi bodo prepovedali iti domov, k svojim staršem. Edino tam najdem včasih malo zavetja - in internet Uff, kolk je že ura - jest pa še na polovici nisem Nč, dragi moji (tisti, ki slučajno še vztrajate pri tem branju) nadaljevanje sledi prihodnjič, ko bom spet imela priložnost sedeti ta računalnikom (ki je priključen na intenet), zdaj se pa morem zrihtat in iti na še eno žalostno pot - na slovo. Lep večer vam želim vsem skupaj in upam, da ste boljše volje, močnejši in manj obupani kot jaz! Veliko sreče. Poljubčki in pozdravčki za vse P.S. Se opravičujem za (morebitne pravopisne in zatipkene napake, vidim klele, da mi tipkovnica razpada...)

Mana, sicer pozno, ampak: en zate, aja pa še to: še zdaleč nisi edina. Kar pa se tiče zgoraj naštetih stvari si v maričem veliko na boljšem kot jaz... Sicer pa pozdravček Lunatkom, k so me že pogrešal. Moje izginotje je bilo pravzaprav posledica podobnih stvari, kot jih je opisala Mana, pa vam nisem hotla kr naprej morit, zato sem se odklopla. Hmmm..., očitno se bom mogla še mal, ker kr vidm, kako spet začenjam težit, pa še pozdravla nism orng. Ja, hudič je, če je človk sam (pa čeprov si je največkrat sam kriv za to). Da bi se kr nekam ugriznla od besa in razočaranja nad sabo. Grem, ker vam nočem morit. Nočem vam pokvart lepih trenutkov s tem pisanjem, ki bi vam lahko slučajno padlo v oči. Mogoč me pa depresija kmal spusti iz svojih kremlpjev in se vrnem spet prerojena in polna dobre volje in (samo)zaupanja. Do takrat pa -

, pozdravček k dvojčkom leti, prelep večer vam dvojčica želi...

BESNOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO grrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr :!!: