EnglBengl

Novice iz kamene dobe: evo spet mene... (sej sem še kr pridna ratala in mi uspe na 2/3 dni mal sm gor pokukat). No da boste vedl, neprostovoljna dieta se je končala in... in uspel se mi je stlačt u tiste hlače nesrečne (sicer pokajo po vseh šivih, ampak dam jih gor, pa zapela sem jih tut lahko - poudarek je na sem jih, ker jih zdej verjetno ne več, ker koj ko sem lahko, sem se nažrla do onemoglosti... oj, kok je blo fino... ) Včer sem se šla spet izumitelja in sem odkrivala toplo vodo in na veliko eksperimentirala kako spečt dobr kruh (ja, dragi je bil v službi in je pozabu kuhno zaklent hehe ). Rezultat: 6 kil kruha - in to od koruznega, belga, graham, ajdovga in sploh, ni da ni. Am, am, ja no, sej je pol čist pop...du, k je domov pršu, ampak takrat je blo že prepozn... Sicer pa smo ga pravično potalali - mal ga je dobla tašča, mal mi, mal naša familija in so mi bli tok hvaležn, da jim ne bo cel tedn treba kruha kupovat in sploh, da me na koncu niti zmerjal niso več preveč... Pa skor so mi roke odpadle od mesenja - do poletja bom mela mišice ko Schwarzenegger ne da bi mi blo treba ekstra telovadt in hodt zapravljat dnar u fitnes (kdo ve, zakaj me dones roke nočjo ubogat in sem jih že šestkart mogla ustavt, da niso začele mesit še tipkovnice...). Sm pa pol zvečer ugotovila, zakaj dragi ni bil tako navdušen nad tem, da ma za pojest 2 kili kruha: čist sam je namreč požrl celo ta veliko poli in zdej seveda nima kej na kruh gor dat... Sem mu lepo povedala, da je v kleti še 13 kozarcev marmelade, ki nestrpno čakajo, da jo kdo poje (ne, pr marmeladi pa nimam jest nč zravn ), pa me je poslal na dolgo pot, za katero se ne spodobi, da bi vam jo opisovala... (Sej me je mel, da bi mu mal jezikala, ampak je koj dodal, da se mi ne splača niti ust odpirat...). Drugač pa sem odkrila novo slabost velikega poglavarja (poleg tega da nima nikol dost ... hrane ... in ostalih stvari). Če bi bla poročena, bi vam ga lahko predstavla nekako takole: "Živjo, moj mož, gospod Skopušnik." Hmmm, mogoče pa ne bi bilo slabo, če bi kdaj vseen poskusla s takšno predstavitvijo, za šporhet me tko al tko ne sme priklenit, če noče spet jest - jest imam namreč to čud(n)o(vito) lastnost, da ko sem depresivna, pač kuham in pečem in pražim in skuham za cel bataljno hrane. In ker je hrano potem greh stran vržt (ker vse to košta), jo je treba pojest. No, in ker jest ne morem velik jest in nisem požrešna (moj dragi pa je), jo poje pač veliki poglavar, ki je iz dneva v dan bolj velik in večji in še večji, jest pa vse bolj suha, tanka in še tanjša, ne bo nobenega dvoma več o resničnosti mojih besed. No, ampak zakaj to pišem? Zato, ker se tudi velikemu poglavarju kdaj zgodi, da se nategne, tko kot sem se jaz zadnjič s tistimi hlačami. Evo, prejšnji teden je dragi dobil službo. In v tej službi ne prenesejo kavbojk (najbrž kakšna alergična reakcija vodstva ali kaj), zato je mogu it u šoping. (Ja, sabo je vzel mamico, da mu bo povedala, a je njen mali fanktek luškan v črtastem puloverčku... - mimogrede: črte grejo počez, tko da zgleda še dvakrat bolj obilen, kot je sicer Jao, kakšn okus ma moja tašča ). Kreten blesavi je, hajdi, šel v Rašico in odštel pravo malo premoženje samo za pulije (no, to da jih ni pomeru mi ni treba razlagat - poleg tega zdej veste, od koga sem se naučila še jest tko nakupvat...). Doma se je koj pohvalu: "A, a so lepi, a?" in jih hitel zlagat iz vrečke. "Lepi...," rečem jaz, ko zagledam črtaste pulovrje: "O, a je šla mamica s tabo?" "Kako pa veš?" je vprašal. "Jao,..." vzdihnem in pokažem na črte. "Ja, men je pa všeč," zatrmari on in slovesno doda: "Tega bom ful velik in ful rad nosu." Na hitro sem poškilila na etiketo: surovinska sestava: 50%volna, 50%akril. "Me pa res zanima," rečem in se začnem smejat. Naj povem, da je veliki poglavar alergičen na volno, ker ga takoj začne vse bost in pikat in sploh, tut če gre za mešanco volne in še česa... "Ja pa bom, boš že vidla, bom bom bom." "Prav, boš. Me pa kljub temu res znaima," uspem še reč in se mu smejem. Budala je šel takoj dokazvat in se začel slačit in plesat striptiz pred mano. Mi je vrgu svoj zguljeni bombažni puli v ksiht in nonšalantno rekel: "Pa še ti uživej, da boš mela kej od dneva." Men pa še bl na smeh in sem si misnla, da bo ta dan prava komedija, sam če bo že enkrat obleku tist ta volnen puli. In končno ga je. Najprej je široko pogledal, potem je izbuljil oči in potem je stisnil usta. Potem je začel vleči rokave. "Kaj pa je? A ni v redu?" sem ga vprašala z najbolj nedolžnim izrazom, kar jih premorem (in premorem jih zares veliko). "Ne, ne, vse je v redu. Všeč mi je," odgovori in in se začne praskati po vratu. "Res? No, sej ti še kr paše," igram naprej. On pa se je začel že prestopat in glasno spoihat: "A mislš?" "Seveda, lubi. Te kr mal pomlajša, pa bl suh zgledaš." "Ja pol bom pa nosu, no," je reku in žalostno pogledal svoj star puli, ki je počival v mojem naročju. "Potem lahko dam to prat, mam glih pisano," rečem in odnesem bombažni puli v stroj, on pa še kr nč. Sej pravm, trmast ko mula. Po eni uri, ko je bil že ves popraskan po vratu in rokah, pa je le klonil. "Tega jest ne morem nosit," je priznal in rekel, da jih bo šel zamenjat. Sam tisti bombažni puliji v Rašici mu niso bli všeč (najbrž niso mel črt hehe) in tko so volneni puliji ostali doma v vrečki, ki je od samga dolgčasa začela nabirat prah. Pa reče njegova mama, ja pa nej gre tvoja zamenjat in si nej kej vzame." Ej, kva hujšga! Ma raj bi vidu, da bi jih pes požrl, sam da jih ne bi dal men. Pol sem pa vseen šla in zamenjala tiste pulije za bombažne puloverje in ker je reku, da bi mel samo enga, sem si vzela še en puli zase. Pa pridem domov in reče: "Tko, zapomni si zdej to. To maš zdej za miklavža, božička in dedka mraza za vse skupi. Da me nauš pol gnjavla. Aja pa tut za obletnico." No, pa rečte, če to ni škrtost - in to rečem jest, k sm Gorenjka in sem navajena na vse oblike škrtosti... No, ampak zgodba ma še epilog: zvečer pride veliki poglavar h men in se začne smukat okol mene pa dobrikat pa le zine:"A se bova mela dones kej rada, lubica, k sm ti puli kupu, ha?" Jest pa nedolžno uprem učke u njega in rečem:" A ni blo to za miklavža, božička, dedka mraza in za obletnico?" On pa še kr: "Dej no, dej, k sm ti že kupu." "A tko je to?" vprašam jest in nadaljujem: "no sej od mene si pa ti svoje tud že dobu." On:"Kdaj?" Jest:"Zadnjič. In zdej si kr zapomn, to je blo za miklavža, božička in dedka mraza, za vse skupi. Pa za obletnco tud." Še nikol nism vidla, da bi človek lahko tako na široko zinu, kokr je on. Jest pa sem se mu lepo zahvalila za darilo in mu voščila lahko noč. Mislm, da ga je celo noč mučila mora in zjutrej ko je vstal, si je lepo brez komentarja in godrnjanja namazal marmelado na kruh in brez besed odšel v službo. A vidte, kok se nam lahko hitr vrne? Vse se vrača, vse se plača Lep dan še naprej

Evo, jamskemu človeku je včer grozilo izumrtje... res sm misnla, da je po men, ker sm bla ko razkuhan šaget :xx!: Dodobra sem si ogledala vse vijuge in kote v našem stranišču - in to z vseh zornih kotov, dokler nam ni zmanjkalo skret papirja... In pol sm mogla čakat velikega poglavarja, da je prišel s šihta in blagovolil prinest novo zalogo... Jao, ljudje moji, če se da ne jejte zdej rib, morskih sadežev in majoneze :xx!: Jest vsekakor naslednjih nekaj dni ne bom jedla ničesar... (čeprav sm lačna kot volk , ampak kaj, ko mi želodček vsakič ko zagledam hrano reče odločno NE ). Čist žensko razmišljanje bi blo zdejle približno takole: ok, v vsaki slabi stvari je neki dobrga, če nič drugega, bom vsaj shujšala... No, ja, sej ne da bi mi blo treba shujšat, samo zdej šele počas razumem tiste "obsedenke", ki se besno vržejo v kaj vem kakšne diete, sam zato ker majo 5 dek preveč... Počas začenjam razumet, kaj se prav bit napsihiran do te mere, da se odločiš za hujšanje (no, da ne bo pomote, moja bolezen nima (ni imela) nobene zveze s hujšanjem, vsaj dokler sem se počutla tko slabo, da nisem mogla niti stat... Dones, k sm že mal bolš, mi pa že grejo traparije po glav Sicer pa, očitno se bom tut jest zdej začela ukvarjat s hujšanjem - začelo pa se je takole: dokler sem bila mlada, nisem nikol imela časa razmišljat o tem, kolk sem (pre)debela, kakšen je moj ITM in kolk kalorij ima kaj, ker karkoli sem pojedla in nej je blo tega v ne vem kakšnih količinah, se je vse prpopalo ljudem okol mene, ki so hrano samo povohali in se samo zaradi tega zredili za kakšno kilo na dan... Potem pa sem ratala stara, rodila sem dete in se, normalno, zredila. Ja no, sej sem pol shujšala za tistih par kil (na žalost mojega dragega predvsem v zanj pomembne predele) in življenje je bilo spet lepo, dokler mi veliki poglavar ni nekega dne podal strokovne ocene mojega videza: "Si se pa mal odgojila draga moja," in me nežno potrpljal po ta zadnji. Pa dobr, takrat je bla to samo ena majcena pripombica, na katero se nisem ozirala kej dost, dokler nisva šla enkrat skupi v šoping: evo, jest zagledam ene kul hlače, pogledam velikost in hajdi na blagajno. Pa reče mrcina: "a jih ne boš pomerla?" "Ah, sej jih ne rabm, sam tkole jih dam mal nase, pa vidm da ustrezajo, poleg tega je to tko al tko moja številka oz. še za 1 večja kot ponavadi, tko da morjo bit prav." In prideva domov, jest pa hitr hlače pomert: sm jih spravla gor, ja, sam zapet jih pa ne morem, pa če si dam pol riti stran odrezat. In on se mi reži, ko pečen maček in mrmra zraven: "vidš, vidš, če bi jih pomerla..." Na to mu ponavad siknem, nej bo tih, da bom itak tok shujšala, da mi bodo prov... On pa se kar reži. In pol začne: "Lubica, lej k maš podbradek!" se veselo nasmeje, učki se mu zasvetijo in z roko švigne proti mestu, kjer naj bi se po njegovem bohotil moj podbradek. Aja, nej omenim, da je moje mrcine vsaj dvakrat več od mene in da tut sam ne sodi ravno v kategorijo podhranjenih, prej nasprotno... V glavnem, men tiste hlače niso dale miru, pa sem začela brskat za dietam in najdem čudežno zeljno juho :xx!: , jo skuham in v hujšanje prisilim še dragega . Rezultat: nobene kile dol, sam zelja pa ne morva oba niti vidt več :xx!: Potem je bilo na vrsti športanje: mislm, da mamo zdej vse naprave iz top shopa za oblikovanje telesa (kar se jih ni pokvarilo, in jih nismo vrnili nazaj, se jih praši na podstršju), teku sem se odpovedala, ker me je sosed skor zbil, ko sem sopihala po cesti, da bi trenirala za maraton, za plavanje je zdej premraz, smučke pa že 10 let čakajo, da bom nanje pritrdila vezi (pa bodo verjetno čakale kr še neki časa), kolebnico mi je tamala zavozlala tako, da jo lahko samo še razrežemo in evo, enkrat je pa tut men prekipel in sem čez športanje naredila križ. Seveda kile niso šle dol. In potem se je oglasila tista osamljena celica, ki je edina še ostala prisebna v mojih možganih in pokličem v štacuno (kjer sem kupila tiste nesrečne hlače) in jih povprašam, kakšne so pravzaprav tiste njihove številke - ker če je njihova 38 res 38, pol sem jest papež na kolesu. No, izkazalo se je, da je njihova 38 pravzaprav naša 34 (jest sm pa misnla, da je 36 najmanjša številka!!) in da je 34 pravzaprav otroška številka za velikost od 12 do 14 let (al neki tacga)!!! Mislm, da bi jih najraj kr nekam... No, in klele pride na vrsto psihologija: evo, bojda, da majo vse manekenke, filmske zvezde in tko naprej zdej po ta novem konfekcijske številke 34 oz 32 in so tako preklaste, da bi jih lahko uporabili za fižolovke na vrtu in ker je to "in", mormo bit tut vsi ostali lepo sploščeni in ozki in sploh... In če ne gre drugače, si bomo pomagali pač s salmonelami ali čem podobnim, da bomo izčrpani na školjkah opazovali, kako nam odtekajo kilogramčki... No, jest mam tega čist čez glavo dost. Tut če nikol ne shujšam, sam, da mi ni treba več na skret letat, pa bom čist hepi in to podbradku navkljub Tkolele, zdej veste, da se ne splača sekirat zarad kil ali konfekcijskih številk, ker nas vsi po vrsti nategujejo kolkr smo dolgi in široki in kolikor se pustimo, seveda Mati narava že sama poskrbi, da si prečistimo telo, pa četudi to meni ure sedenja na školjki... tko zdej mi pa prosim oprostite... mati narava spet kliče... Pa lep pozdrav!

Al si tečn... Glih zato je ta tema odprta, da si izmenjamo izkušnje in recepte, da se naučimo pečt kruh ipd. Kar ap se tiče predsedništva - pr ns bi bil itak že vsak vosu predsednik, to nam je vsem jasno

Novice iz kamene dobe: Dones so nas napadli virusi (al pa so bakterije - sicer pa kaj pa jamski človek ve o mikroorganizmih? ), v glavnem smrklej povsod - po povštrih, po vratih, po tleh, po rokavih in puloverjih, stolih, kavču itd. In jest bi mogla met 29. ta zadn izpit - evo sm se mogla odjavt in ga prestavt na december... :xx!: In zdej bom decembra crknla od vsega, kar mam za nardit... med drugim morem spečt kakšnih 30 kg piškotov (in to takih mikroskopskih, ker hoče moja mami met čist mejčkane piškote), da tistga izpita sploh ne omenjam... Ups, evo, glih sm misnla, da mam 5 min cajta, ko so zatulile sirene - ta mičkena se je zbudila in hoče met mamico, tko da je dones poročanja iz kamene done konec. No, kakorkoli, lepo se metje, pa se še slišimo

Evo, dec je šu, kuhna je prosta, grem probat nardit... Pol k bo enkrat zamesen, se bo pač mogl spečt hehe Pridem pol povedat, kaj mi je uspel sčarat... Držte pesti

Pr ns se pa zadnje čase poje nenavadno velike količine "šmornga" kot reče moja Eva šmornu oz. cesarskemu pražencu. In obvezno more bit notr vsaj 1 kg rozin OK, no mal pretiravam, ampak res jih more bit velik, tko da mamo pol bl rozine s šmornom hehe. Vem, da ga zna naredit vsak kmet, ampak vseen (ker je tolk variant) vam zaupam našo različico: najprej namočmo rozine v vroči vodi (dodamo jih po okusu)- Medtem ko se rozine mehčajo, naredimo maso za palačinke: 1-2 jajca, cca. 3 dcl mleka, pirino moko (namesto navadne bele), žličko sladkorja in četrt žličke soli. Zmešamo s stepalnikom (najprej jajca in sladkor, potem dodamo mleko, potem moko in nazadnje sol). Ko dobimo mal bolj gosto maso, dodamo malo (poudarek je na malo cca. 2 žlici) piva in za noževo konico pec. praška (pivo lahko zamenjate z radensko). Odcedimo rozine in jih dodamo masi, ki naj potem ene pol ure počiva. Vse ostalo je izi pizi: segrejemo ponev (in malo olja) in vlijemo maso vanjo (ni treba pazt na debelino, ker pol itak raztrgamo testo). Ko je na eni strani popečeno in ni zgor nč več tekoče, palačinko obrnemo, razkosamo in še mal popražimo (dodamo še malo olja - eno mejhno žličko). Ko je zadeva prepražena, jo stresemo v posodo in takoj dodamo sladkor v prahu (ta se rahlo karamelizira - njami). To ponavljamo, dokler ne zmanjka mase. Postrežemo vroče (posujemo še mal cukra, če mamo bolj grenko življenje), zraven damo žličko marmelade (npr. borovničeve), po želji sladko smetano in zdrobljene orehe. Zravn paše kšn sadn kompot, npr. breskve. Pa dobr tek.

Ne, ne gre za v trgovini (ali pekarni) kupljen kruh, ampak na tist domač kruhek, ki ga Primorci pečete doma... in se (vsaj meni) zdi drugačen od kruha, ki ga pečemo doma npr. Gorenjci. Ma sej ne vem več, mrbit pa res sam kompliciram neki (glede na to, da me je Porny tok skritiziral). No ampak dejstvo je, da na različnih koncih Slovenije pečejo kruh na različne načine in mene zanima samo kako ga pečete vi. Bom pregledala, hvala Todika

Pravjo, da tist, kar ti drugim želiš, se ti potem trikrat povrne hehe Bomo vidl kdo bo kuhno ribal Ma, ja, kekci gorenjski so vsi tok butasti, da ne vidjo dlje kot do Save, a ne? Zato je pa svet poln Pornyjev in podobnih pametnjakovičev, ki vsedo vse o vsem in vsakomur :xx!: in zato nam gre vsem tko fajn, ker nas le-ti razsvetljio s svojo pametjo... :-P Kar pa se tiče motenja med vikendi, bi pa tut mi severni gorenjci lahko kšno mastno povedal, pa se bom vsaj jest raj zadržala...

Sploh ne vem, kdo je Mišo Kovač , zato domnevam, da si ga vsaj enkar moral slišat ti in je to bolj tvoja domena kot moja... Kar pa se tiče tega, kateri kruh je dober in kateri ne: okusi so različni, zato po mojem ne moreš soditi o okusu drugih na tak način, če pa že, pa pričakuj tudi kritiko tvojega okusa, a ne? Sto ljudi sto čudi - enim je dobr to, drugim to, zato ni treba bit grob/nesramen, taki pač smo. Sploh pa, kdo pa si ti, da veš kolk mam oz. nimam jest o čem pojma? In kakšna logika se skriva v tvoji povezavi s kruhom, pojmom in Mišem Kovačem? Kej tacga se lahko porodi samo kakšnim čudakom, če se izrazim zelo milo Hvala, za nasvet, bom pa poskusla z vzidano pečjo, sam najprej mi jo more dragi postavt - evo ga grem kr zadužit (če mi nau še lunin net prepovedu hihi )

Jezi me samo to, ker nisem slaba kuharca (kuhanje mam takorekoč že v genih) in sploh rada kuham in pečem in mesim in kar je še ostalga za delat v kuhni (razn posode ne maram pomivat), ampak s kruhom so pa križi in težave. In ker sm trmasta, bom tolk časa poskušala in iskala, da bom najdla, sam z vašo pomočjo bo šlo seveda hitreje, zato dobrodošli vsi predlogi. Tut ni nujno, da sam za primorski kruh - to temo sem odprla, ker komu pa pašejo štajerske variante, al pa koroške al pa kaj vem kakšne... zato na plan z recepti. Grem jest pogledat za našga Gorenca, pa ga bom napisala. No, LP pa uživite v kruhu

No, sej o tem sm govorila, ne o industrijskem kruhu, seveda. Tistga grem lahko v štacuno kupt, če hočem jest kemikalije, a ne ? Jest bi rada un ta dobr kruh, domač, PRIMORSKI!!! In zdej probavam vse možne stvari (iskala tut drugje po netu, po kuharskih knjigah, pol pa na veliko pekla in zdej mam prepoved peke, razn če najdem en res hud recept, k veliko obeta No, mrbit mi bo pa ratal..., upanje umre zadnje, a ne?

Ribica, sej veš za mojo malo pa zame, da bom zmogla in da se bo vse, kar se mora končat, dobr končal, ja? prosim, prosim, prosim pomagej

Evo, pregledala celo hrano, prehrano itd., vse teme o kruhu, pa mi ni nč pomagal, še zmer nism najdla tistga kar iščem. In kaj iščem? No tkole je to: rečte, kar čte, ampak kruh na Gorenjskem je popolnoma drugačen od kruha na Štajerskem, Primorskem, Dolenjskem itd. In men je ful najboljši kruh tisti, k ga dobim na Primorskem. Glede na to, da sem pretekli mesec zabila s preizkušanjem stotih receptov za kruh, sem zdej čist obupana. A mi lahko kdo pove, kako primorci delajo kruh in iz česa (mislim, kakšne moke)? Njihov kruh je tako okusen, poln - skorjica lepo hrustljava, sredica skor penasta in mehka, pa dolg časa ostane svež (še celo bel kruh). Skratka neki morjo delat drugač kokr jest, ker mi ni ratal nardit tacga kruha, pa če sem delala ne vem kaj. Dejte mi povedat na trotlziher način, kako nej spečem dober kruhek s hrustljavo skorjico in mehko, puhasto sredico, sicer mi bo dragi namontiral žabico na pečico, ker ne more več jest kruha, da bi ga stran metal pa itak ni govora. Aja, pa če dodate kšn recept za žemlje in makovke ipd., bi me tut nezimerno osrečl

Tista masa v lončku je ravno od 5. dne naprej in potem greš po planu do 10. dne. Ko ga daš naprej, pa spet vse jovo na novo od dneva 1. Tisti, ki začne s kruhom prijateljstva bo pri drugi peki zelo zadovoljen, sam mora pa začet s prvim dnem in nato lepo po programu. Sej je fajn, sm že skor pozabla nanj...

Oj, Aliana , lepo, da se ti je lubl brat mojo dolgo izpoved Je pa tko, da življenje v kameni dobi pač še ni doraslo sodobni komunikaciji oz. informatiki Nč ne oblubm, da se bom redno javljala, bom pa od časa do časa spustila kšn "biserček" iz kamene dobe, če bo že tko nanesl, da bom mela priložnost tacat po tipkovnici in internetu, seveda Sej veš, izpiti pa otroc pa tečn dec pa "zlobna" tašča itd. vzame človeku kr precej energije Pa vsi ki smrkate se čimprej pozdravte (kle sm eno vejco falila, pa se mi ne da popravljat hehe )

Se bo stopil preden bo prišel do nas... :xx!: Gorenjska je očitno postala pravi tropski raj... No ja, raj brez vročine to že, ampak snega pa ni in ni... Prijetno branje in lahko noč ti želim

A ne, po stotih letih se enkrat spet znajdem tuki, pa sm že tanajbl pametna in "glasna". Ne ni tko, sam dones mam spet priložnost, da si mal olajšam dušo (ne ne bom jamrala, težila ali preklinjala življenja, oseb, dogodkov itd., ker prvič nimam ne dost cajta ne energije - jo je škoda za kej tacga). Se sploh sama seb čudm, da še znam sploh internet uporabljat, ko zdej že tolk časa žvim v kameni dobi... (Če prov pomislm, bi blo res mogoč boljš, da se kdaj pa kdaj zavlečem v kšno jamo in tm počakam, da mine huda ura). Ima pa življenje v pračasih tut svoje prednosti, seveda. Npr.: ti ni treba gledat (in poslušat) kr naprej analiz preteklih volitev za predsednika (k da Slovenci sam še analiziramo vse in vsakogar) , ja al pa pedesetkrat na dan poslušat jamranje predsednika vlade, da bo odstopu in da ma prste lepljive, če bere Pahorjevo pošto - eno in isto sranje na nacionalki, POP TV, po vseh radijskih postajah, poročilih, na vseh (po možnosti tudi povsem na novo izmišljenih) oddajah eno in isto... No, namesto zgoraj opisane evorije, pr ns doma vlada najzgodnejša umetnost, tako rekoč gremo skoz faze razvoja pisave in likovne umetnosti - če samo omenim našo steno na hodniku, ki je doživela svoj ognjeni krst pred parimi meseci najprej samo s štempiljami, prejšnji teden pa so se ji pridružile voščenke, alkoholni flumaster (še zdej ne vem, ker idiot pušča alkoholni flumaster na otrokovem dosegu), navadni flumastri, barvice in tisto zeleno je bla pomojem špinačka, lahko se pa motim (ne sej v resnici sploh nočem vedet, kaj je :xx!: ). Krivca za to ni treba iskat, bolj očitno ne bi moglo bit - evo mene (ne nism jest oskrunla naših sten, ampak moje dete milo zlato, ki je medtem zraslo v pravo pravcato gospodično, ki pobarva vse, kar je vsaj mal belo). Kako sem slaba in nesposobna mati (no, dete se sicer s to izjavo ne strinja, jo pa rad velikokrat pove moj dragi, ki je edini najpametnejši in najbolj sposoben človek na svetu), ki ne more otroku preprečiti, da bi svojo umetniško žilico izražal na A4 formatu... Sicer pa, če tko pogledam nazaj, v preteklost, tut v naši hiši ni bilo kej drugače. Ko sva bila z bratom hčerinih let (uuu, tole mi je pa všeč, ker se sliši čist po mamično ), sva se ravno tako lotila umetniškega okraševanja naših sten, saj smo freske iz najinega najzgodnejšega obdobja našli (sicer so v zelo slabem stanju, pa vendarle), ko smo renovirali najino bivšo (za kratek čas skupno) sobo. No ker tut moj fort ni bil navdušen nad likovno umetnostjo, se men ta talent ni kej bistveno razvil, in se mi čačke moje deklice (pa tudi moje čačke) na prvi pogled zdijo celo boljše od nekaterih del naših likovnih sodobnikov, ampak sej pravm, ker nisem ekspert, ne morem bit verodostojen sodnik na tem področju. Zdej sem sam v dilemi, al čem talent moje punčke spodbujat, kar pomeni, da bo verjetno treba žrtvovat še dve ali tri stene, al nej ga že v kali zatrem po zgledu mojga dragega (nej povem, da je ob hčerinem umetniškem ustvarjanju kar naenkrat postal pravi likovno-umetnostni navdušenec celo moj oče, ki je bil prej tako zelo proti temu, da bi mu jaz mal polepšala steno. Hm, ja mogoče, je pa naša Evica res tolk večji talent...) Kakorkoli, vidim, da gre razvoj počasi naprej nazaj na prvotno stanje: mladi rastejo, starim gre spet na otročje, moški se vračajo v dobo primitivcev, in ženske (ne ne bom o babah, ker sm kr mal huda na nekatere in pol bi se mi lahko zgodilo grdo posploševanje), no ženske pač mormo potrpet... Lepo pozdravljam celotno rajo, posebej še tiste, ki se me spomnijo/spomnite. Želim vam vsem prelep večer. Tko, jest grem pa zdej vn, ker po novem zakonu morem zmrzovat na mrzlem - kaj čmo stara razvada... Mimogrede, a kdo ve, kako nej se odvadim kajenja? Pa ne mi rečt, da nej enostavno neham, ker to ne pali. Poleg tega ne vem, če je še kje na svetu človek, ki bi tako uspešno prnašal okrog samga sebe, kot to delam jest... Aja, pa čigumiji tud niso pomagal... mi je blo najprej sam mal slabo, pa mal se mi je vrtel, ampak cigaret je pa še zmer sedu... Grrr, grem, ne morem več. Lepo se smejte, pa radi se mejte. Sneg? Kje je sneg??? I sneg (res je da sam, do konc januarja, ampak vseen). Grem pogledat, če pr ns tut kej sneži...

Ojla. Ne vem, če bo tole (komu) kej pomagal, men je zelo. Pred parimi leti sem hudo zbolela na ledvicah - desna mi je popolnoma odpovedala, leva pa je bla tut skor čist preč. Bolelo je za znoret in nobeno zdravilo ni pomagalo, dokler se v obupu nisem "napila" soka črnega ribeza (so najprej mislili, da imam ledvične kamne in so me nacejali kot gobo). No, ampak niso bli krivi kamni, pač mi je odpovedala ledvica. Vem, sliši se ful čudno, ampak men je pomagal in leva je preživela. Od takrat naprej vsakga, k ma težave z ledvicam, posiljujem z ribezovim sokom (črni ribez) in vsi ga blazno hvaljo, da pomaga. No, sej pravm, ne vem, če pride ta nasvet v poštev pri zgoraj omenjenem gospodu, ampak mogoče pa še koga bolijo ledvice in si bo tko lahko pomagu s temle. Res toplo priporočam.

sam tko na hitr vskočim čist izven konteksta, k sm že klr gor (po dolgem času) x:)x OOOOOOOOOOOOOOOOOOJJJJJJJJJJJJLLLLLLLLLLLLLLLAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA x:)x x:)x čist v stilu telebajskov hehe, pa kaj čmo, ko so pa pr ns na dnevnem redu :-) Še posebej lep pozdrav: pikici, cashyju, amis in aiwa oz. vsem, ki se kdaj pa kdaj spomnite name (pa čeprov niste vsi dvojčki )

Kdo ve katera je najdaljša kletvica na svetu... Bi mi zdejle prov pršla...

To pa ni lepo, da kr tko posplošuješ, Cashy Si pač mel smolo, se zgodi. Boljš to, kot pa da začneš neki z nekom, k je totalno nasprotje in se ti na konc vse tameštra v en velik vozel, ki ga (dlje ko odlašaš, težje je) je potem nemogoče presekat, ne da bi bil prizadet še kdo drug... Ah, ne bom več moralizirala... Kaj pravš, če se zdej res že enkrat končno dokončno zmenva za tisto pijačo, da mal pošimfava čez vse svet? Sicer pa sem tut jest mal razočarana... Provzaprov sem besna (kar je po svoje dobr, ker bo vn udarla moja trma, ki me ponavad rešuje pred totalnim zlomom in ponižanjem)... :!!: in pravkar sem se spomnla, da že dolg nisem več boksala... Morem poiskat rokavice pa vrečo, pol pa nabijat, da spravm jezo iz sebe... Boga vreča se mi smili, ker jih bo spet fasala, pa mi ni nč nardila... Ne vem kaj je to z mano - prej nikol nism bla nasiln človk, zdej se pa večkrat zalotm, da bi najrajš enga orng na gobec, če me samo mal bol postran pogleda (pazte se, da me ne srečate ) Dones sm mela kolokvij (bravo jest, k nisem falila datuma in povzročila vsesplošne zmede pri kolegih ). (hmmm... očitno sem še zmer mal optimista, če v vsej kolobociji uspem najdt tut kej pozitivnga, a ne?) Pa kaj je to z mano... misli mi kr preskakujejo s teme na temo! Sploh ne morem napisat enga normalnga povezanga teksta!!! Nč, grem raj še mal druge teme pogledat, da vam nau treba te zmede še naprej brat (če kdo slučajn bere) vsem ki rabte, ostalim pa na lička

na sosedovi hruški, k čist pod mojmu oknom raste

neuporabno, izžeto, izživeto in nekoristno :xx!:

Vsem, ki majo rojstni dan tut jest čestitam... Sicer pa sem pršla sam mal gužvo delat, da nam ne bojo spet očital, da smo mirni in tihi... Sicer sem pa mal tečna dones - za razliko od nekaterih se men prov nč vznemirljivga ne dogaja (na recimo ljubezenskem področju - zvezde al pa usoda so se očitno odločili štrajkat pr men ), če ne štejemo dejstva, da sem že 1,5 leta mamica (sem lahko vračunamo še tistih 9 mesecev nosečnosti, ker komu so pa nosečnice sploh privlačne, a ne?) in sem bolj ali manj (pri)vezana na detece (pa mi to sploh ni težko, da ne bo pomote, ker je edini sonček v mojem življenju ) po vrhu vsega pa še študentka na tipično ženskem faksu (v naslednjem življenju nej me prosm edn spomn, da gre študirat kšno računalništvo al pa strojno al pa kej tacga ), potem se mi res nč tacga ne dogaja, kar bi mi vrnilo mal barve v lička . In za povrh mam faksa že poln kufer, pa še na polovici šolskega leta nismo... :xx!: Jao, ludi moji, jest se morem it nazaj učit - jutr mam pa zares izpit oz. kolokvij, pa je tolk enga s... za predelat (in ker sem "zabušavala" med prazniki, morem zdej notr prnest , pa tolk je tega, pa še prevod morem nardit jaooooooooo No nč, lepo se mejte dvojčki (pa ostali, k se kle pr ns švercate tut ) P.S. Če zvezde ne zajebavajo dvojčkov, morjo bit pol zdej škorpijoni na udaru in mam pol zarad tega zagrenjeno življenje? Kdo bi vedel... (pa nč slabga čez škorpijone, sej ga mam v ascendentu - se pravi, da nisem ne tič ne miš )

Ja..., ampak na žalost samo ta teden, pol pa spet nazaj v volčji brlog :xx!: Sicer pa se ne dam tako zlahka, in človk nikol ne ve, za kaj je kej dobr... Kdo ve, mogoč se bo pa še vse dobr iztekl Res, da se je moj tip izkazal za kretena prve klase, ampak lahko bi blo pa še slabš (po pravici povedano, sem večji kreten na koncu izpadla jest, ker sem mu nasedla, ampak to nej ostane med nami, ja ). A ne da Amis Mal se je treba znajt... Drugače pa velja isto, kot pod komentarjem pod Pikino izjavo