EnglBengl

Tudi popačenka je lahko tujka, mar ne? Saj obstajajo tudi popačenke slovenskih besed - večinoma na govorni ravni, se strinjam, seveda, ampak vseeno tudi popačenke so del jezika - lahko so tujke ali izvirne slovenske besede, tako da ne vem, če je to za to debato tako pomembno, lahko pa se tudi motim.

No, pa sej ravno o tem govorimo, strelka. Puristi niso zadovoljni samo s čiščenjem, khm recimo temu občega jezika, ampak si tudi za termine izmišljujejo svoje izraze. Se spomnim enga dogodka izpred mnogih let, ko sem bila še mlado dete in sem nekoč pomagala fotru peč ometavat. On ves klavstrofobičen tam v peči noter začne naročati: prinesi kelo, pa fagl, pa mazjl itd. In jaz vsa pametna njemu nazaj: kako se pa tem rečem reče po slovensko (že takrat so se mi zdele slovenske ustreznice bolj opisne, razumljive, sploh recimo "zidarska žlica" ali "zidarska zajemalka" ipd. Ampak predstavljajte si, koliko časa bi trajalo, da sploh poveš naročilo: "Prinesi mi zidarsko žlico, zidarsko zajemalko itd.). No od takrat naprej mi nikoli več ni bilo treba pomagati pri "foharskih" stvareh No, ampak predstavljaj si, kako bi bilo, če bi se nekdo spomnil, da "volan" ni slovenska beseda - s čim oz. kako bi jo nadomestil? S krmilom, ampak ali je krmilo res volan oz. kaj je sploh krmilo? Misliš, da bi se nova beseda prijela?

Maš prov ja, ker če dodamo pol še čiščenje in pospravljanje, je 6 ur mimgede mim

Zanimiva stališča (in šale na ta račun ). Tinka je podala zelo zanimivo stališče - in sicer je ljubezen do Slovenije enačila z ljubeznijo do jezika, kar je po eni strani sicer res, saj se zlasti Slovenci z materinščino tudi identificiramo, ne strinjam se pa z njo v tem, češ, da tujci ne uporabljajo tujk, npr. Angleži. Dejstvo je, da je skoraj polovica (če ne še celo več) angleškega besedišča nastal iz tujk, predvsem iz sposojenk iz francoščine, italijanščine, tudi latinščine (in potem potem jo uvrščamo med germanske jezike ) in drugih jezikov, pa se ne sekirajo preveč zaradi tega. Tujke so enostavno podomačili in jih vgradili v svoje besedišče, in voila dobili smo angleščino kot jo poznamo danes, globalni jezik (ali če se izrazim s tujkami : lingua franca). Dokaz za to so npr. besede kot "pork" ki pomeni svinjino, čeprav se živali reče "pig" in ne "pork", ali "beef" za govedino, čeprav je govedo "cattle" oz. "cov", "bull" in "calf" (krava, bik, tele) itd. No, kakorkoli, dejstvo je, da so tujke (pa naj gre za take ki imajo v slovenščini tudi izvirne slovenske ustreznice ali take, ki v slovenčini (še) nimajo ustreznice) so del jezika. Kar mene moti je to, da se jih ne obravnava enako - nihče se ne zgraža, kadar hočemo biti pametni in uporabljamo tujke iz latinščine (npr. biologija, lingvistika, jurisdikcija), ampak bog ne daj, da reče kdo, da ima doma šporget, ali da naj vzame metlo pa mišaflo, ali da kdo reče, da si je kupil nov CD itd, ali da pije špricer (brizganec). Jezik je tako fleksibilna stvar, se vam ne zdi? In prenese skoraj vse, tudi ne-stavke in polstavke in napačna sklon in šlampast zapisane besede oz. pogovorni ton v pisani besedi, pa mu velikokrat odrekamo pravico do tujk, ki so se že podomačile, ker nas kar naekrat piči naša velika ljubezen domovine in strah za obstoj materinščine... Zanimivi prispevki, hvala vsem

To se pa čist strinjam , ampak 6 ur? In to za rečva 2 kili kruha, je pa vseen mal tu mač, a ni tko? Ok, drugač je v pekarnah, kjer se peče kruh v velikih količinah in po več pek, najbrž, ampak doma pa 6 ur glih ne pride v poštev, ali pač? LP

Hvala za informacije (oz. podatke ), sam zgornji link oz. tema, na katero kaže, je tako zelo splošna, mene pa bolj zanimajo samo posamezne besede in izrazi, načeloma tujke, ki so zašle v slovenčino, in se jih hočejo nekateri tako vztrajno znebit , npr. šporget/šporhet = štedilnik (že tujka je hecno poimenovanje za napravo s katero kuhamo in je to njena primarna funkcija, ne pa varčevanje z energijo, na kar kažejo koreni spar- oz. šted-(iti). Al pa npr. beseda "juice", za katerega predlagajo džus oz. pomarančni sok, čeprav "juice" lahko pomeni katerikoli sadni sok, ne le pomarančnega, npr. apple juice, bluberry juice itd. Zadnjič sem slišala tudi eno zanimivo, kako naj bi se pravilno slovensko reklo "iti po stopnicah gor": stopniščiti se Sam pol me pa zanima, kako naj bi se pravilno slovensko moralo reči "iti po stopnicah dol" : odstopniščiti se? Sicer pa hvala za "natlačenko" oz. "CD" Ko si ravno omeni Hrvate in zrakomlate in take stvari - no ravno to me zanima, a bomo tut mi kravati (ki je tujka) čez čas rekli "okolovratni dopopek" al kaj podobnega?

6 ur? matr, za to si bo pa treba vzet dopust... In kaj pol delajo 6 ur, mislm razn tega da se preoblečejo v delovne obleke, spijejo kavico in pol...? P.S. Sej res, a lahko kdo opiše, kako poteka proizvodnja kruha v pekarni? Mislm, zdej me pa res zanima, kaj vse počnejo, kolk časa kruh vzhaja v pekarni, kako dolgo ga mesijo itd. Fina iztočnica, klarus, hvala

No, sm pogledala, če kaj podobnega že obstaja, pa nikjer nisem našla samostojne teme o tem, zato odpiram tole (če pa slučajno že kje obstaja in je jest nism našla, me boste pa prestavl ). V glavnem: jezikovni purizem tko zlo posplošeno pomeni čiščenje tujk iz določenega jezika, npr. slovenščine. Jezikovni puristi so tisti, ki se največkrat in najbolj glasno oglašajo, ko nekdo uporabi besedo "problem" namesto "težava", "CD" namesto "zgoščenka" itd. Jezikovni puristi so tudi tisti ljudje, ki imajo izredno bogato domišljijo in so zlo inovativni (pardon, iznajdljivi ) pri iskanju/izumljanju/sestavljanju novih poimenjovanj (besed), za katere v slovenščini sicer že obstaja oblika (največkrat tujka ali podomačenka s tujimi elementi). To "čiščenje", kakor je večinoma "annoying" (= zoprno, nervirajoče), pa je včasih tudi smešno, pretiravajoče in posega celo v besedne strukture ali vzorce, ki so bili sprejeti v slovenščino pred časom in so se kot taki vkoreninili. Najbrž gre v veliki meri za zlo švoh slovensko samozavest, ki se ob vsaki najmanjši tujkici, ki se prikrade v naš jezik, takoj postavi v bran s kakšnim izvirnim slovenskim poimenovanjem. In potem se zgodi tole: vsi vemo, da se raca oglaša z GA-GA, kajne? Pred časom pa so me vljudno popravili in me poučili, da raca ne dela GA-GA, temveč PIGU-PAGU (bojda je to Toporišičeva iznajdba, ne dam pa roke v ogenj). Potem je nekoga zelo zmotil izraz "žemlja" (Semmel, po nemško) in je zanjo predlagal novo, bolj slovenko varianto: razpočnica. Za počit, kanje? No zanima me, kakšno je vaše mnenje o tej zadevi, za šalo, pa se lahko poskusimo poiskati (ali izumiti) še kakšno novo besedo, npr. kot je čaučanje (= pogosto pozdravljati s pozdravom "čau")

Mislm, kaj vse ne zveš, k hočeš kruh spečt... Ampak vseen hvala za prispevke... Še zmer mi ne rata tko kot bi rada, ampak je pa precej bolš . Sem sprobala skor vse recepte s kle gor (do zdej), še dva (ta zadnja dva) čakata...

Ribica, naj mi tokrat rata tako kot je treba, lepo te prosim. Pmagaj mi ribica , pomagaj še ti in drži ob šestih zame pesti, da mi tokrat na izpitu ne spodleti

Novice iz KD (4. del al je že 5.?) No sej v bistvu ne gre za novice, bl sm rabla en izgovor oz. iztočnico, da začnem izlivat svoje misli oz. bolje rečeno strahove oz. da začnem sproščat živčnost... :xx!: Čakam na rezultate diplomskih izpitov in sm taka, da se mi noben ne upa približat na več kot 30 m - ja tut ogenj bruham zadnje 3 dni, tko sm nataknjena... in kar na lepem planem tut v jok, če je treba (no tut če ni, ampak o tem bomo drugič debatirali). Dejstvo je, da bi se z veseljem za en dan spremenila v zmaja in šla na faks mal tistga kretena, k je prpravu izpit, mal (no, dobr, pa orng) prestrašit... Zdej definitivno vem, da tip ni normalen, se mi je pa že prej dozdevalo, da mu manjka nekaj kolesc tm gor na podstrešju... No, in kaj še kej dogajal pr ns? Nč, prestali smo dve operaciji, ki jih je imelo moje dete, in sva zdej že doma. Kva je boljšga, če prideš iz bolnice, ko da vržeš bombo na stanovanje? (Ta "bomba na stanovanje" je uporabljena metaforično, smislu, da razmečeš vse, ker preverjaš, če je vse še tam, kjer si/naj bi pustil...) Se mi zdi, da zadnje dva dni sam še pospravljam in to tut tisto, kar je bilo pospravljeno tut pred odhodom v bolnico... No, da o nesrečnih diplomskih sploh ne govorim... In da naute mislili, jest sem mela diplomske na dan, ko je bla polna luna, lunin mrk, pa še saturn (al kaj že) je bil ves nasršen, pa tamalo glih iz bolnice, nobenga varstva zanjo in sploh... Itak, da nism vedla, če ne bi blo boljš, da kr skoz okn skočm... Ok, tale je bla mal depresivna, ampak če povem čist po pravic in brez heca, se tut v resnic tko počutm. In ker sm že začela jamrat, pol grem pa lahko tut do konca in priznam, da mi gre na živce občutek, da mi pri izpitih ni šlo tko, kot jaz mislim, da bi mi moralo in me skrbi, da mi naujo šli skoz, čeprav si jaz to obupno želim in sem se glede na situacijo res maksimalno potrudla... Bljak, kašn bed filing, če se počutiš tako - kaj je prava beseda? - nemočnega (?). Seveda se vse te negativne vibracije nehote prenašajo na mladež okrog mene in bolj ko se trudim, da bi vsaj doma pozabila na faks in vse slabo, slabš mi gre to od rok. In pol smo v začaranem krogu, tko da še hvala bogu, da je stanovanje vso razmetano, tko mam vsaj kej za delat, pa še ta mičkena ma kej od tega - prvič mi lahko mal pomaga (kaj, sej je blo men tut kul, da sem pomagala mamici bajto pospravljat, ko sem bla mejhna...), in drugič mam kej za v roke prjet, sicer bi zaradi živčnosti (in kadar sem tko živčna (no tut kadar nhism) jest obupno maham z rokami okol sebe) še kej razbila in tretjič: ker mam delo, ne morem težit pikici in tko lahko prosto razmetuje naprej... Sicer pa mi ne preostane drugega, kot da lepo potrpežljivo čakam na dan d in še naprej pridno drgnem pečico, čistim okna in se potihem žrem, dokler ne bom končno vedla pri čem sem (pol se bom žrla pa zaradi drugih stvari, ampak o tem tut kdaj drugič... ), če bo pa kakšna dobra misel našla pot do mene, bom pa tut zelo zelo vesela... Pa lep dan vam želim vsem skupaj.

Zlata ribica hvala za pikico. Zdej mam pa še eno prošnjo - boš pomigala danes še zame, ker so se mi začeli diplomski izpiti, lepo prosim. Zelo zelo si želim, da bi blo vse to končno za mano, narejeno in ad acta. Hočem narediti in moram narediti. Pomagaj mi, prosim. Samo malo sreče, poguma, samozavesti in še enkrat veliko sreče rabim. Hvala.

Zlata ribica, ne prosim zase, ampak za mojo pikico: naj ozdravi in uspešno prestane operacijo, da ne bo revček kr naprej bolna, lepo lepo te prosim... Aja, pa še nekaj: nej prosim neham delat neumnosti in si zapletat življenje po nepotrebnem. Če je moja želja čist nemogoča, te prosim vsaj za en time out, da si mal porihtam življenje in pridem vn iz te godlje... Lepo prosim in hvala.

Jaoooo, kok sm še zmer bolna... Do nadaljnega Novice iz KD odpadejo, ker sem preveč zaposlena z brisanjem nosa... :xx!: Kdo bi si mislu, da je dihanje, ki je neki tko zlo samoumevnega, lahko tko zlo naporno... Pomojem mam njuško že tako kot tale smajli: (če ne še večjo ). In sem probala vse: operil, olynth, nasonex, sinupret, hiconcil, bion 3, coldrex, daleron in daleron + C, strepsils, septolete ... ma ja, sem izropala vse lekarne pa sm zmer slabš in sploh noče bit boljš... Nč, grem naprej smrkat in sploh smrk smrk smrk Počas bom začela dvomt, da je človeško telo sestavljeno iz vode, mesa, kosti in maščobe - jest vidm sam še smrkelj

Sam pofočk in nč novic iz KD dones... Sm bolna k stari dinozavri... in sploh v teh dneh več kot polovico dneva preživim na skretu... :xx!: Kaj pa vem trebušna gripa, rota virus, salmonela... mogoč kr vse od naštetega... :xx!: Nč spet morem letet... :xx!: Bemtiš, je taka kriza, da se še sama seb ne morem smilt, k ni cajta... Mejte se vsaj tisočkrat boljš kot se mam jest in če me nau pobral, se slišmo/vidmo/beremo enkrat v prihodnosti... od mene (ta ni okužen )

Piki, Pujsita in vse ostale hvala za spodbudo Dones pa Novice iz kamende dobe 4. del: Ja, posodo mam pomito. Serviser ni ne mrknu ne crknu, pršu dones, popravil stroj v 10 minutah in mi pobral ves mesečni zaslužek... No, ampak stroj zdej dela, juhej in naša posoda je bleščeče čista... in ni treba več šparat z vilcami in kozarci, kar je pravo olajšanje za vse prizadete pri nas, ker so ljupčki moji tko razvajeni, da ne morejo pit iz istega kozarca iz katerega so pili pred dvema minutama... OK, pa pustmo to, sam da stroj dela, a ne Ne vem, kaj mi je dones - sem šla mal v civilizacijo pogledat (no, v resnici sem šla na fax) in glej ga zlomka, cel dan mi je po mestu sledila ena čudna faca. Kamorkoli sem pogledala, povsod sem videla en in isti bebasto režeči obraz: usta do ušes in iskrice v očeh - in pol me je skor kap, ko sem ugotovila, da tista brez posebnega razloga in skoraj bebasto nasmejana faca pripada men. Najprej sem se ustrašla, da se nisem ponoč kam v glavo udarla, ampak ko sem potem na WC-ju preverla, al je kje kakšna buška, modrica ali kaj podobnega, nisem odkrila nobenih od prej omenjenih znakov... Nak, ni me zadela Amorjeva puščica - no me je, enkrat pred davnimi davnimi časi, ko so reke še navzgor tekle in so bili polži hirejši od zajcev hehe in iz mene za vedno naredila totalnega bedaka (tako kot vse ostale, ki so doživeli podobno izkušnjo) Sicer pa sem ugotovila, da je lepo biti vesel in dobre volje kar tako, brez posebnega razloga, vsaj kdaj pa kdaj. Ne morte si predstavljat, kakšn šok je to za sitnobe, ki vam s svojo slabo voljo in zafrustriranostjo skušajo pokvariti dan. Npr.: grem na pošto, gužva totalna, dve pred okenčkom. Ena si pili nohte, druga (najbrž pripravnica) obupuje nad računalnikom. Iz vrste nekje pri vratih slišim grozeče mrmranje in nezadovoljstvo nestrpne stranke moškega spola, ki se začne razburjat in zmerja vse po vrsti. Začne se rinit proti sredini, kjer sem stala jaz, in odrivat ljudi, ki so bili pred njim. Noben mu nič ne reče, on pa še kar benti in preklinja in odriva ljudi. Mamca, ki je stala za mano, bi skor po tleh padla, če je ne bi ujela, ko jo je sunil in se rinil naprej. "Čak," sem si rekla, "tkole pa ne boš ti to delal," in se pogumno postavim predenj: "Kam pa kam, rdeča kapica?" ga glasno vprašam (pa ni imel nobene kape, niti rdečih las, samo tanke črne brčice pod nosom - jako fin gospod, brez vsakršnih manir). Tip se je ustavil in odprl usta. Nekaj časa je hlastal za zrakom, potem pa začel hropsti in nato se je vsul name plaz besed, da kaj mislim, da sem, navadna smrklja ušiva in da ga še nihče v življenju ni tako užalil kot sem ga zdaj jaz. Aja, pa da sem popolnoma brez manir in potem je začel naštevat, kaj vse so moji starši zagrešili pri moji vzgoji in da sploh... Tu sem ga prekinila: "Vi ste pa gotovo operni pevec ali kaj podobnega, kajne?" "Kaaaaj????" se je zadrl name. "No, mislim, ko se toliko derete. Najbrž sploh ne znate več normalno govoriti in samo še vpijete na ljudi. Boste tudi pred okencem zapeli gospema, da bosta malo pohiteli? Če je tako vas rade volje spustim naprej." Ljudje za mano so se začeli hihitati, gospod je postal skoraj škrlatno rdeč, jaz pa sem nadaljevala: "Kaj pravite, en Sole mio?" "Takole se zmeniva: če zapojete, vas spustimo naprej, drugač pa ne - roka roko umije. Če mi spustimo vas naprej, naj imamo tudi mi vsaj kaj od tega." OK, priznam, najprej sem mislila, da me bo klofnil, potem je še bolj odprl usta in izbuljil oči, da je bil bolj podoben majhni napihnjeni žabi, kot pa jako finemu gospodu. Potem jih je zaprl, dvakrat zamežikal in se umaknil na konec vrste in je nato (vsaj dokler sem bila jaz na pošti) čisto mirno in potrpežljivo stal v vrsti in čakal, tako kot vsi ostali. No gofljo sem pa imela tega dne precej dolgo in nisem mogla drati jezika za zobmi. Ko sem prišla na vrsto pred okence in se je praktikantka skor že jokala nad tistim računalnikom, je njena kolegica ravno končala s piljenjem nohtov. "Gospa, kako maste pa vi lepe nohte," sem bleknila in se občudujoče zazrla v njene roke. "Res? So vam všeč?" me je vprašala, rahlo zasmehljivo se mi zdi . "No ja, res. Se mi zdi pa škoda, da jih ne pokažete še drugim, na primer za drugim okencem..." Kaj se je zgodilo potem, ko sem odšla, ne vem, se je pa gužva hitro zamanjšala... No ja, lahko bi rekli, da je bil danes sila čuden dan - kot bi me nekaj sililo, da sem bila dobre volje, nagajiva, mogoče celo malce predrzna, ampak če si pa nisem mogla pomagati , sem se pa smehljala še dolgo potem, ko sem se vrnila v našo divjino. In Tarzan je bil ist iz sebe, ko je videl, da je Jane dobre volje - no, to ni čist res, bi se pa pravljica takole lepo zaključila. V resnici se še zmer mal kuja, ampak vsak dan manj. Kadar misli, da ga ne vidim, me pogleda in kotički ustnic se mu sumljivo tresejo, kot bi hotele izbruhniti v smeh. Še čist mal..., pol bom pa lahko pogruntala kej druzga, da mu nau preveč dolgčas hehe (dobr no, da nau men preveč dolgčas hihi) Pa lep dan še naprej P.S. Sem šele zdej vidla, da je ura že krepko čez dve ponoč, tko da bi mogla pisati "včeraj", pa tut napak kr mrgoli, ampak zdej se me usmilte, pa mi to oprostite, ker se mi ne da popravljat (hm, jest se pa čudm, kaj sm tko zmatrana) Grem spat, da bom jutr, no danes vsaj mal pol tolk dobre volje... če bo Bog dal ;-)

Novice iz kamene dobe (3. del) Pozdravljeni vsi skupaj. Danes sem po dolgem času in iz neznanega razloga spet skor dobre volje, zato sem se spet opogumla in začela s poročanjem hehe Aja, pa predn začnem (mal pozn, ampak iz srca): Pujsita, hvala za dobre želje, enako tebi in tvojim Tko, tole sm zdejle spedenala, pa gremo mal v kameno dobo, prov? A se še spomnte, koko je na roko pomivat gore in gore posode? Ne? No, pol vas vabim, da se mi oz. našmu decu pridružite ta vikend, ker se je je nabralo za en cel Kilimandžaro... Ja, pomivalni stroj je mrknu pa crknu, pa se bojim da serviser tut, ker ga čakam že tri tedne Doma smo zapovedali strogo varčevanje s posodo (se pravi en kozarc na osebo, ne pa sto, en taler na osebo, ne pa pedeset itd.), kar se seveda ni obneslo in po tem, ko sem tri noči zapored stala ob koritu in čakala, da je bojler segrel vodo, drgnla prisušene ostanke na krožnikih in porabila celo plastenko Prila in uničila 4 gobice, mi je blo dost in sem rekla, da vsak pomiva svoje. No in ker sva bili z detetom obe na bolniški in sva dopoldneve preživljali tako, da sva pomivali posodo (seveda samo tisto, kar sva zvlekli midve), sva svoje opravili. In od kod potem taka gora numite posode? No s tem je tkolele: ker sem moderna punca in pod nobenim pogojem ne mislim živet v sužnjelastniškem odnosu, kakršnega si (večina) moških predstavlja kot vzorčni model zveze, v kateri bi ženska morala v prvi vrsti poskrbet izključno in samo za zadovoljevanje takih in drugačnih moških potreb tako da mu streže od spred in od zad, sem dragemu kupila gobico in čisto nov pril in mu povedala, da če on men ne bo pomagal pri gospodinjskih optravilih, bo svojo posodo pomival sam. Jasno, da taka radikalna odločitev ni pomagala. Tri tedne se je posoda kopičila po celi kuhinji, s ponedeljkom se je začela polniti celo dnevna, potem pa mi je prekipelo. Lahko rečete kar hočte, ampak situacija je zahtevala drastično ukrepanje in sem zadnjič, ko sem se skoraj ubila nad loncem, ki je ležal na tleh ob kavču in v katerem je dragi jedel špagete in ga pustil kar tam misleč, da ga bom jaz pospravila, pobrala vso umazano posodo in mu jo odnesla v posteljo. Vse sem lepo pokrila s kovtrom in šla spat lepo v drugo sobo. Potem sem čakala. Najprej je bilo slišati samo eno čudno žvenketanje, potem en glasen AU! in nato vse možne kletvice od A do Ž. Čez en čas je prišel za mano in vs zgrožen vprašal, kaj za vraga je to. Naredila sem se neumno in ga prav nedolžno vprašala v čem je težava. Odpeljal me je v spalnico in mi pokazal posteljo, polno posode. Res ne vem, ljubči, sem rekla, pogledala na uro in dodala: Pozno je, spat grem. Pa lahko noč. "Ja, kje bom pa jest spal?" je prov neumn vprašal in takoj nato: "Dej posprav to." "Aa, miško, ti si umazal, zdej pa pospravi," sem rekla mu dala lupčka na lička in ga pustila tam, kjer je bil s široko odprtimi usti in izbuljenimi očmi. Šla sem nazaj v posteljo in slišala godrnjanje in nekaj o tem, da nisem normalna in da on že ne bo pomival posode, ker je to babje delo itd. Ampak, ker je njegova mamica že zaklenila vrata in so vsi že spali, ni mogel iti domov in če je hotel spati, si je pač moral pospraviti posteljo hehe Zjutraj je bila vsa posoda lepo pomita, morem rečt. Sicer zdej že od torka ne govoriva, ampak včer mu je šlo že mal na smeh, ko me je pogledal... da ne govorim o tem, kako se je tašča na ves glas smejala, ko ji je potožil, kako kruto sem ga prisilila k pomivanju posode. In ja, včer je brez besed pomagal, ko smo pomivali posodo. No, bomo videli, če je lekcija kej zalegla Zdej lahko vidte, kako lahko prisilite dragega, naj vam pomaga (če mate bl lesenga, tko kot je moj), sicer pa bomo vidl... Če me ne bo utopil v žlici vode, bom preživela hehe (on pa tut). Lep pozdrav pa prosm ne spet iz tega najbolj črnga scenarija narest - vsi pač ne znamo/moremo/nočemo (?) uživati v mirnem "zakonskem" življenju, sploh pa življenje nikoli ni samo lepo, mirno in prijazno, je samo življenje. (uh, kako sem pametna) Tko, zdej grem pa na štrudl, se beremo kej, velja? xsrcx

Novice iz kamene dobe: Glede na to, da me bo pobral od izčrpanosti, naj se samo pohvalim s tem, da nas je Božiček že obiskal, obdaril in opravil svoje, in oddam signal, da še živim (sier komaj, ampak vendarle), vam vsem skupaj pa zaželim miren, vesel in srečen božič in prav takšno novo leto, polno zdravja, ljubezni, smeha, pač tistega, kar najbolj potrebujete oz. si želite - saj sanje so dovoljene in dobre želje vedno dobrodošle. Jutr pa kej več o praznovanju božiča v kameni dobi in kaj se je kaj zanimivega dogajalo v tem času, ko sem takorekoč mrknila

Zadnjič jasno in glasno in z velikimi tiskanimi črkami (in mislim, da govorim v imenu vseh, še zlasti pa v svojem imenu): NOBENMU NISEM NIČ ZAMERLA, SPLOH PA NE TEBI MARSA in drugič ne vem, od kod ti ideja, da te vidimo kot sovražnika, ki kao hoče slabo??? Joj, kakšna zmeda je nastala zaradi ene neumne zgodbice. Se bom spet mal skrila, da se tole poleže, do takrat pa vsem vse najlepše, predvsem pa veliko veliko veliko LP, EB

Ups, ja KLARUS... sorry, ne vem kako se je zgodila ta zamenjava... No, ampak tudi moje velja

Mislim, da se je tale zadeva vse preveč zapletla in da je prišlo do neumnega nesporazuma: prvič, če ga ne bi mela rada, ne bi že 10 let vztrajala z njim in to v vsem, v dobrem in slabem. Je pa res, da da imamo vsi svoje napake, ki se nam kdaj zdijo zabavne, največkrat pa nam gredo močno na živce. Sam zadevo lahko pogledamo iz večih zornih kotov in se sami odločimo, al se bomo zaradi slabih lastnosti drugega sekirali al pa jih bomo obrnili na hec. Kar pa se tiče tistga škrtuha, je po mojem jasno razvidno iz konteksta, da je bila beseda mišljena na pol za hec, tko da bi mogu bit pa človk že zlo občutljiv, da bi ga to zbodlo... Se pa včasih zgodi, da nas tut stvari, ki so mišljene v hecu, špiknejo in prizadanejo, čeprav to ni bil moj namen. Kar pa se tiče zadnjega stavka, ko govoriš o tem, da te bom razumela in te imela rajši: marša, jaz nikogar ne sovražim, najmanj še tebe, kar pomeni, da te imam rada tako kot vse tukaj, tudi če se ne strinjaš z mano (pač nismo vsi enaki in vsak ima pravico do svojega mnenja). Prvič te ne poznam in se zato ne morem samo zaradi parih besed a priori odločit, da nekoga ne bom marala samo zaradi tega, ker drugače gleda na določeno stvar, kot jaz, in drugič izkušnje so me naučile, da ne sklepam prehitro o ljudeh in so mi v bistvu najljubši tisti, ki mi povejo svoje takoj in v obraz; tko da ni nobene panike, da te ne bi marala, ker sploh nimam razloga zato. Zato ti pošiljam en velik , v upanju, da kljub razlikam ostanemo na prijateljskih valovih. Pa še beseda Pornyju: Am, zelo zelo si me presenetu in hvala, ker držiš pesti zame, čeprav bi jih lahko tut za moj kruhek Aja, pa da te mal podražim: kruh mi je odlično uspel Kaj pa tvoja kuhinja? Še cela in čista? In Amis: Kr nerodn mi je ob tvoji hvali mojih literarnih "sposobnostih", ampak če ti je všeč, so moje novice dosegle svoj namen. Zelo rada namreč pišem in že par let se spravljam, da bi se opogumla objavt nekaj svojih stvari, pa ne vem, a mam živce in pogum, da bi to naredila in če bi, na koga nej bi se sploh obrnila... Po pravici me je zdeja prestrasla Marsina in Valkirina reakcija, ker res nočem NOBENGA prizadet, čeprav se nista spravle na moje literarne sposobnosti, pač pa na tisto, kar se v mojem življenju dogaja med vrsticami oz. v ozadju tiste zgodbice. Pa vseeno hvala za prelep kompliment. En velik in hvala, ker si vedno tako prijazna z mano. In ja tut tebe mam zlo zlo rada xsrcx

Hvala, Valkira, pa res brez zamere in oprosti, če te je moje pisanje prizadelo, to res ni bil moj namen. Res mogoče delam napako, ampak to je moja napaka in sama morem it čez to - vem, da utegne to bit draga šola, ampak izkušnje so tiste, ki nas nekaj naučijo in iz nas delajo ljudi. Še enkrat, hvala za zgornjo vrstico

Aja, pa še o "šimfanju" mojega dragega: Če kdo, pol se jest sigurn zavedam, da imamo vsi svoje napake in da smo vsi, pa naj to priznamo ali ne, tako zelo samovščeni in prepričani v svoj prav, jaz ravno tako kot moj dragi (no jaz malo manj ok on ). Ima pa Marsa prav: ne bi mi bilo prav, da bi kdorkoli drug šimfal koga, ki spada pod moje okrilje, ker je to izključno in samo moja pravica. Si pa moram na vsake toliko časa dat tut duška, jasno. Tko da določenih stvari ne gre jemat preveč zares, in včasih je treba brat tud med vrsticami. Je pa tko: ker sem navajena rečt bobu bob, vsakemu povem svoje v obraz (čisti računi, dobri prijatelji). Tko, zdej pa morem jt, če bom mela čas, pridem dokončat tole pisanje zvečer, velja? LP, EB

Hmmm, Valkira... moje čečkanje kle notr ni glih zato, ker bi čutila ne vem kakšno potrebo po pisanju burlesk, veš. Je pa tko, da se nam v življenju velikokrat dogajajo kakšne stvari, ki (ni)so smešne, odvisno s katerega zornega kota jih pogledamo. Zdej, lahko bi se smilila sama sebi in se tolkla po glavi, ker sem se tko nasmolila s kretenskim tipom, ki ga morem prenašat zato, ker sem pač tok zabita al pa tok reva, da ne upam it stran, al pa pač pojem, kar sem si sama skuhala in probam it skoz s čim več dobre volje. Ker nisem človek, ki bi bežal pred svojimi napakami in si zatiskal oči, temveč se raje soočim s tistim, kar me čaka, je bolje da gre čez to z optimizmom in dobro voljo, ter skušam gledat na stvari s smešne plati. Nikjer ni rečeno, da bova s tipom ostala skupaj do konca življenja, ampak če sva že pač "zasrala", morva probat še popravt, a ne? Če ne bo šlo, pač ne bo šlo, ampak zarad tega se ne mislm sekirat in se jokat, razumeš? Te pa prosim eno stvar: očitno si ena redkih, ki znaš brati tudi med vrsticami in če bo pri meni kdaj prišlo tako daleč, da bo postalo nevzdržno in če bom potrebovala ramo, na katero se bom zjokala, te bom prosila za nasvet, ja? Pa oprosti, če so te moje zgodbice prizadele, to res ni bil moj namen.

Amis , sej jih jest tut nimam hehe Pol bi blo pa mogč bolš, da spet mal poniknem, kaj Pujsita