Janardan

zakaj pa mora najemat dvorano? pravi duhovni učitelj jo ne bo najemal. najemejo jo lahko njegovi učenci in oni morajo priskrbeti denar za tak najem. na koncu predavanja pa se lahko zberejo donacije. če so bili ljudje na predavanju zadosti inspirirani, potem bodo definitivno donirali zadosti visoko vstoto denarja, da se bo najem pokril. če pa ne bo prišlo zadosti denarja, potem pa se mora učitelj, ter morda njegovi učenci lotiti drugače projekta oz. se iskreno vprašati, če delujejo na pošten način. tisti, ki bo prišel na tako predavanje ne bo prišel po naključju..... vsi se bodo morali nekaj naučiti iz tega. učitelj, učenec in aspirant. kako sploh aspirant pride do neke informacije, da se bo nekje vršilo neko duhovno predavanje? po naključju? če je morda ta oseba škrta in ne bo želela donirati denarja.... je morda prišla tja po naključju? je morda učitelj po naključju šarlatan? so njegovi učenci po naključju neiskreni sami do sebe? zakaj prav oni špekulirajo..... se jim gre morda zaradi njihovega dobrega imena oz. njihove slave? kdo je resnično sočuten do vseh živih bitji in bo delil svoje spiritualno znanje popolnoma brezplačno? ali sploh še kdo verjame v naključja.... ??? jaz že dolgo ne.... človek, ki deluje iz čiste ljubezni ni navezan na svoje dobro ime, niti na materialne dobrine, kot je denar. če ne bo dobil denarja in bo bankrotiral, bo takoj realiziral, da je to tako moralo biti in nikakor drugače. tisti, ki je resnično duhoven ne pričakuje nobenih pozitivnih rezultatov za svoj vložen trud.... vsak trenutek je pripravljen umreti, brez kakršnihkoli navezav na svoje materialno telo in na vse, kar je z njim povezano. tisti, ki bo zapravil visoke vsote denarja za duhovni razvoj je lahko zavedena duša ali pa kak špekulant oz. preračunljivec. z denarjem se ne da kupiti ničesar pristnega, še zdaleč pa ne ljubezni. zato pa tudi ni nobenega pravega zadovoljstva oz. je zadovoljstvo zelo kratkotrajno. to ne pomeni, da ne na koncu ne bo nič plačal..... vendar, še najmanj je to denar. upam, da me razumeš.... saj mene v bistvu ne moti, če kdo želi zapraviti 10, 100 ali 500€ za nekaj takega. vse mora biti, vedno imaš vse na razpolago..... zato da se lahko na koncu najbolje odločiš. jaz samo napišem svoje mnenje, odločil se bo na koncu vsak po svoje, po svojih zmožnostih in po svojih izkušnjah/realizacijah. vedno se učimo,..... še nekaj za razmislit: kaj sploh je duhovnost oz. duhovno znanje? veliko stvari se prodaja pod temo duhovnosti, na koncu pa nimajo nobene veze s tem. to ne pomeni, da stvar ni resnična,.... lahko je popolnoma resnična, vendar nima nobene povezave s tem. glede na to, da nas prekriva iluzija, je težko spregledati kaj je dobro in kaj ni.

moje mnenje.... noben učitelj v duhovnosti ti ne sme zaračunat niti enega €, če ti je predal spiritualno znanje. kaj potem lahko pridejo do spiritualnega znanja in realizacij samo tisti, ki imajo denar? ne bi rekel! če boste plačevali za spiritualno znanje, potem ne boste dobili ničesar ali pa nekaj drugega. morda boste lahko malo bolje živeli, ampak vse to je odločno premalo za duhovno samorealizacijo. poiščite nekoga, ki vam bo iz ljubezni predal duhovno znanje in vi mu tudi plačajte z ljubeznijo. ne mislim zdaj na materialno ljubezen, ampak na čisto duhovno ljubezen.... saj če je pravi duhovni učitelj, vas bo prej ali slej naučil, kako to doseči. če pa je slučajno vaš učitelj pravi asket, potem pa mu donirajte po svojih zmožnostih. lahko z hrano ali denarjem..... že skoraj 20 let se trudim duhovno živeti, iskal sem različne poti, doživel marsikaj.... še zdaj ne vem ničesar, sem brez duhovnih realizacij. vendar, to so moje skromne izkušnje.... iščite iskreno iz globine svojega srca in tako nikoli ne boste prevarani. vso srečo na vaši duhovni poti

jaz pa zdaj berem Jaiva Dharma od Srila Bhaktivinod Thakur-ja. ker je vse na internetu, si lahko kdo prebere tudi online. to je samo uvod in prvo poglavje http://www.bvml.org/SBNM/JaivaDharma/00intro.html http://www.bvml.org/SBNM/JaivaDharma/01.html

reci mi raje Janardan , to ime mi je dal moj Guru. po pravici povedano počasi zgubljam okus za običajno glasbo. V mladih letih sem poslušal jazz-rock, pop iz 80ih, klasično glasbo in tud kake new age izvajalce... zdaj pa te glasbe ne morem več poslušat oz. jo lahko, ampak ne občutim ob poslušanju nič posebnega, ne uživam več. Odkar sem slišal peti bhakti jogije, je moje srce začarano..... ne želim poslušati nič drugega kot njih. včasih sem bil full mahnjen na kvaliteto glasbe, na posluh izvajalca..... zdaj pa mi to več ni pomembno, če poje nekdo res iz srca. me razumeš ?

jap. v bistvu glasbo za dušo v tej fazi ne moremo poslušati drugače kot z našimi ušesi. in tako je tudi prav... naše čute je treba uporabljat za poslušanje take glasbe, ker drugače jih bomo uporabljali za poslušanje česa drugega. tudi mi lahko izvajamo oz. pojemo tako glasbo, bolje, kot da izvajamo oz. govorimo o čem posvetnem. govorim za našo večno dobrobit.... zdaj se marsikdo ne bo strinjal z mano.... samo, kako pa lahko mi vemo, da je neka glasba res za naš pravi večni jaz in ne za zmotnega? mi smo prav hitro in zlahka zavedeni, zato ker špekuliramo. moje mnenje je, da ti more nekdo povedat, katera glaba je res za dušo, tisti, ki ima realizacijo v tej zavesti. samo tisti, ki zares sliši tako glasbo ti lahko pove, da je ta glasba prava. jaz take rad poslušam, .... posnetek je sicer star, ni v studiju posnet, ampak v Indiji v nekem templju.... izvajalca poznam in je star zdaj preko 85 let. predvidevam, da je bilo to veliko let nazaj. Pozam tudi nekaj njegovih učencev in so mi zelo pri srcu... link

alef: Imaš prav, je mnogo več kot to. Je stvarnik, kreator. In to je mnogo več kot gospodar. --------------- jaz sem z gospodarjem mislil tudi na stvarnika in kreatorja..... je pa še več kot samo to....... Hojla Butl okay

ohhh.... saj si jih ne želim zapirat, to je pač moje neznanje, da počnem kar počnem.... si pa drugače dobro napisal, le tisti narekovaji ne pašejo tam na koncu.... Bog je neomejen in tako je tudi neskončno poti do Njega, lahko pa rečeš, da je pot samo ena. Sam sem izbral drugačno taktiko, glede na to, da sam nisem sposoben prav nič narediti in da je neskončno preveč zame.... glasba za dušo se bo razodela mojemu srcu, ko bom iskreno hrepenel po njej. ko bom jokal cele noči, rotil, da se me usmili,.... da sem najslabši med najslabšimi in najbolj padel med najbolj padlimi. do točke predaje bo pa treba še marsikaj žrtvovat...... žrtvovat zmotnega sebe, da v bistvu ne rabiš te iluzije o sebi in da bi raje zaživel iz svojega pravega večnega jaza, kar je tvoja naravna pozicija, ki si jo že od neskončno prikrajšan, zaradi svoje lastne zmote. in še marsikaj...

Beseda gospodar očitno zbuja negativni prizvok in zato se vsi hitro branijo.... češ, jaz nisem noben hlapec, jaz ne rabim gospodarja. drugače si pa tukaj stvari lepo napisal.... Oče te ima rad, kljub temu, da kršiš njegova pravila. On te vzdržuje, da lahko sploh preživiš.... tudi če padeš, ti bo še neštetokrat podal roko. Včasih te lahko tudi kaznuje, ampak samo iz ljubezni in ne zato, da bi ti škodoval. Oče je lahko hkrati tudi gospodar, vendar to ne pomeni, da si ti njegov hlapec. Lahko si njegova ljubljena oseba. In svojega Gospodarja lahko tudi ljubiš. Tako v bistvu sploh pozabiš, da je on tvoj gospodar. Gospodar bo vedno poskrbel za svoje ljubljene, nikoli jim ne bo nič manjkalo. In pravi Gospodar ne bo dajal vtisa, da je gospodar, ampak tvoj prijatelj ali pa še mnogo več kot samo to. Odvisno je predvsem od tebe, kaj želiš imeti od tega odnosa. Prav, potem pa pozabimo na besedo gospodar, morda res ni primerna slovenskemu ušesu. kako sem lahko Boga omejil na besedo Gospodar, on je mnogo več kot samo to.... to je moja napaka in ne vaša. I am sorry...

vsak ima svobodno voljo, se strinjam.... relativna, vendar vseeno svobodna.

ahhh..... nimam iskrene želje, da bi bil iskren želim si že, ampak očitno na neprav način. ne želim špekulirati in imeti neka pričakovanja. gre se zato, da v tej fazi ne gre drugače. naj se prepričam z namero? od kje bo pa prišla ta namera? iz duše ali iz zmotnega ega? v bistvu je zelo enostavno in hkrati tudi ni enostavno.... gre se zato da v bistvu nočem, tudi če mislim, da hočem. seveda, glasba za dušo oz. transcedentalna glasba ima strašansko moč. naredi lahko vse in hkrati tudi nič. odvisno je od poslušalca.... ja v neki fazi je morda to res, o čemer pišeš..... čeprav mogoče, na višjih fazah na te stvari gledaš tudi drugače oz. jih vidiš v drugačni luči. ne vem no, samo predvidevam.

je to tvoje mnenje ali absolutna resnica? imaš pa seveda pravico, da tako razmišljaš kot razmišljaš..... jaz ne bom napisal, da razmišljaš napačno.

good itak da ni izven konteksta.... zdaj moramo samo še razkriti oz. ugotoviti kdo smo mi in kdo je naš gospodar. tako, da bomo lahko pravilno sprejemali odgovornost do sebe in do Njega. mislim, da se potem avtomatično razkrije oz. razodene kdo so ostali in kako jih sprejemat take kt so..... in živet za dušo primerno življenje. simpl

mislim, da ja. v tej fazi neiskrenosti do sebe in do Boga, mislim oz. sem prepričan, da tak eksperiment ne bo uspel. zakaj ne? zato, ker se ne morem popolnoma prepustiti nobeni glasbi oz. celo nobeni stvari, zaradi pričakovanj in špekulacij in tudi zaradi tega, ker se pretirano in napačno poistovečam s svojim grobim in subtilnim materialnim telesom. prej ali slej bi me zagrabila neka čustva, ki sem jih v svojem grešnem karmičnem življenu oz. prejšnih življenjih ustvarjal. čustva bi me zavedla, da se je to dotaknilo moje duše..... v bistvu bi pa samo zmotnega sebe razdražil in prepričeval v zgrešene zaključke.... na koncu bi jokal zaradi kakšne punce ali umrle none..... ali pa zaradi lakote v afriki. mislim, da se ob iskrenem poslušanju glasbe za dušo zgodi nekaj, kar še nisem izkusil in ima drugačno kvaliteto oz. posledico, ki sem jo kadarkoli doživel. to ne pomeni, da take glasbe še nisem slišal..... gre se samo zato, da jo nisem poslušal za dušo primeren način. me razumeš?

ne, jaz mislim, da je večina glasbe narejeno zaradi zmotnega ega in ne zaradi duše.... menim, da ima glasba za dušo moč, da avtomatično pomiri tudi tvoj um (lahko tudi ne). ampak glasba za zmotni ego, um, intelekt, ne more pomiriti tudi duše. jaz izhajam iz tega, da je naše subtilno materialno telo zgrajeno iz uma, intelekta in zmotnega ega. duša pa iz sat-cit-anande. večnosti, spiritualnega znanja in spiritualne blaženega stanja (Vede) torej. glasba je lahko ustvarjena iz več razlogov in ravno razlog ima potem tudi posledico, kaj bo ta glasba naprej ustvarjala. torej, če se glasba ustvarja za zadovoljstvo Boga, potem bo Bog zadovoljen in hkrati avtomatično tudi Njegove duše. če pa se glasba ustvarja za zadovoljstvo ˝duš˝, potem pa ni nujno, da bodo Bog in Njegove duše ob tem občutile kakšno zadovoljstvo. recimo Enya ima za naše uho ugodno vibracijo in nam paše, nas umiri, ko jo poslušamo. Vendar mi Enyo poslušamo z materialnim čutom, kot je sluh. na prvo uho se sliši to kot spiritualna glasba, ..... vendar moje mnenje je, da to ni prava spiritualna glasba, ravno zaradi prej omenjenih razlogov. Enyo sem dal samo kot primer. zakaj bi posplošeno gledal na to? ne vidim razloga..... zakaj bi zlorabil besedo duša, zato da bi nekomu pihal na ˝dušo˝ (zmotni ego). glasba ti lahko naredi solzne oči zaradi različnih razlogov. lahko zato, ker se je res dotaknilo tvoje duše, lahko pa samo zato, ker se je dotaknilo tvojega telesa in njegovih navezav (čustev), torej zmotnega poistovečanja s samim sabo. upam, da me razumeš, kaj sem želel povedat..... je pa to seveda moj pogled na vse skupaj.

potem zlorabljamo besedo duša za nekaj drugega, kar niti ni v njeni domeni? kaj pa tebe zares pomiri? misliš, da imaš mir v sebi oz. si mirna takrat, ko je duša v svoji naravni poziciji ali je to zato, ker zmotni ego v tisti točki najmanj trpi? misliš, da si vzdignjena in motivirana, ko je duša v vzbujenem stanju ali je to zato, ker je zmotni ego zaslepljen z iluzijo? kaj pa počneš takrat, ko si motivirana? od kje pride ta motivacija zares? misliš, da je možnih več izvorov ali je samo eden? misliš, da si ti že kdaj naredila res nekaj zase, v smislu, jaz sem duhovna duša ali je to v večini vezano samo na telo (grobo in subtilno) oz. na njegove relacije (partner, starši, otroci)?

morda nekateri do neke mere. jaz ne morem sodit o temu, jih večina tudi ne poznam.... pa tudi če bi jih, bi jih poznal na napačen način, vsaj v tej fazi.

pa še to sem razmišljal. kdo lahko izvaja glasbo za dušo..... tudi izvajalec mora imeti posebne odlike, da lahko izvaja tako glasbo. materialni posluh za glasbo po mojem ne igra vloge tukaj. velikokrat slišim ljudi, ki pravijo, to je nekaj za dušo ali pa naredi to za dušo.... ne mislim tukaj samo na glasbo. ljudje pogosto uporabljamo besede oz. tvorimo stavke in sploh ne vemo, kaj smo v stavku želeli povedati. duša se večinoma nanaša na um, včasih se pa misli tudi na telo. zadnjič sem enega slišal, ki je rekel, da gre na masažo. razlagal je, da ne more sam delat in da bo naredil nekaj za svojo dušo. kako je lahko duši ugodno, če nekdo masira naše telo? najbrž je mislil, da mu bo prijetno, v telesu in umu.

glasba za dušo? moje mnenje.... duša ni iz materije, tako kot naš um (subtilna oz. fina materija). če neka glasba pomirja naš um, to še ne more biti glasba za dušo. lahko pa čisto prava glasba za dušo pomiri tudi naš um. to si znam predstavljat. kakšna naj bi bila potem glasba za dušo? kakšne kvalitete pa je naša duša? moje mnenje je, da je njena glasba iz enake kvalitete oz. sestave. če že pišemo o glasbi za dušo, potem bi se morali najprej zmeniti, kaj duša nam pomeni oz. kaj si mi predstavljamo pod besedo duša? to kar vi tukaj pišete, je IMHO glasba za pomiritev našega uma. jaz si ne predstavljam, da bi lahko moj um in intelekt, predstavljal mene kot dušo, vsaj še ne v tej fazi, kjer se trenutno nahajam. torej? kaj vi pravite? kakšne sestave je duša in njena glasba? kako lahko človek brez duhovnih realizacij razume sebi nerazumljive pojme oz. nerealizirana spoznanja o sebi. sem preveč zafilozofiral? morda...... vendar vseeno je zanimivo, da kljub temu, da nimamo nobenih pristnih realizacij o samemu sebi, podajamo tako suvereno odgovore na tako pomembna vprašanja. glasba za dušo pravite..... jaz ravnokar razmišljam o njej. sem jo morda kdaj že slišal? kaj bi se moralo zgoditi v tistem trenutko, ko bi slišal glasbo za dušo? kako vem, da bi pomirila samo moj um, najbrž se bi moralo zgoditi še kaj drugega.... kaj naprimer? se mi je morda to že zgodilo.... razmišljam..... kaj pa če moja ušesa ne morejo slišati te glasbe? kako lahko materialni čut kot je sluh, sliši nekaj, kar ni v njegovi domeni. na kakšno raven bi moral spustiti, da bi lahko slišal ali še bolje razumel glasbo za dušo? predvidevam da na raven duše..... uffff... kako lahko to dosežem, tako padlo bitje kot sem? nekako si predstavljam ta odgovor, samo dojeti ga ne morem. morda ga pa ne morem dojeti.... na kakšen način bi pa potem lahko bilo to možno? bom še malo počakal na pravi čas, čeprav sem na trenutke res nestrpen..... nestrpen v svojem pasivnem stanju. preveč retoričnih vprašanj..... morda ne tako retoričnih, boljša razlaga bi bila začasno retoričnih. se opravičujem za to javno razmišljanje, mi je ta tema dala malo mislit..... hvala avtorju...

E.C. saj najbrž že veš, ampak vseeno. danes je Siva Ratri oz. noč od Gospoda Šive. Gospod Šiva se poroči s Parvati devi. Jaz prosim Gospoda Šivo za Njegove blagoslove, on je največji devotee Gospoda Višnuja.

moj učitelj pravi, da je religiozno delovanje zunanje delovanje, če pa želiš duhovno delovat, pa moraš iti navznoter. se pravi pravo duhovno življenje je, ko živiš po principu Sanatan-dharme oz. po dharmi duše, ki je večna. v Bhagavad-giti o Sanatan-dharmi piše: sarva-dharman parityajya mam ekam sharanam vraja aham tvam sarva-papebhyo mokshayishyami ma shucah opusti vse različne religije in se predaj samo Meni. Jaz te bom prepeljal iz vseh grešnih dejanj. Samo ne boj se. Na začetku duhovnega življenja je pač neizbežno, da je vsa spiritualna praksa večinoma zunanja, lahko bi se reklo, da zalivaš liste drevesa in ne korenino. Vendar postopoma, z iskreno predanostjo se to spremeni. Takrat so lahko enake aktivnosti (na prvi pogled) čisto drugačne (ni materialno delovanje, ampak transcedentalno), tudi risanje tilaka in izgovorjava različnih manter. V moji liniji je pač tako, da so na začetku pravila, ki jih je potrebno sledit. Lahko jih tudi ne slediš, to je tvoja svobodna odločitev, vendar se opazi razliko, ko deluješ po svoje (na podlagi svojih lastnih špekulacij) ali pa deluješ po navodilih učitelja. Zaenkrat se je izkazalo, da sam nisem sposoben še nič narediti, ne glede na to, koliko sem prebral oz. slišal od drugih. Nimam okusa za transcedentalno, ampak bolj za Maha-mayo. Imam morda kakšno alternativo? Se strinjam s tabo, da se religioznost konča takrat, ko začneš delovati po principu Sanatan-dharme. Tisti, ki imajo veliko kontakta s svojim učiteljem jim je lažje, saj steče veliko pogovora o njegovih navodilih in kako jih pravilno slediti. Če pa si prepuščen samemu sebi in svojemu špekulativnem umu, potem pa lahko pride tudi do določenih čudnih stanj, ki niso dobrodošla (govorim o strahu, fanatizmu, samopomembnosti...) moje mnenje je, da sam ne moreš skoraj nič oz. da je od Boga eksterna energija premočna, da bi lahko prebil čez njo. Dokler imaš v glavi, jaz sem sposoben, jaz bom to sam zmogel, jaz sem že čisto duhoven, jaz sem edin duhoven, vsi ostali ste materialisti..... takrat se ne bo nič zgodilo. Ko pa vidiš, da si čisto odvisen, da rabiš milost, ker si najbolj padel,.... takrat gredo pa stvari postopoma na bolje. Treba je ločit duhovno ponižno stanje in materialno ponižno stanje. Duhovno ponižno stanje pride zaradi duhovnih realizaciji, se pravi zaradi transcedentalnega znanja o sebi,.... materialno ponižno stanje, ki pa izhaja iz tega, jaz sem to telo, jaz sem ta um,.... to pa pride iz neznanja o sebi, ignorantno stanje. tukaj sem zaradi trmoglavosti sam zadržujem. ja res, pravo lepo sončno toplo je danes.....

jaz se strinjam, da je lucifer božji služabnik. vsi so/smo božji služabniki, pa če se tega zavedamo ali ne oz. če to hočemo ali ne. vsa živa bitja so božji služabniki, samo večina se tega ne zaveda, tudi sam sem med njimi. Bog te vedno uporablja v svoji službi, pa če si modrec ali morilec. Bogu lahko služiš iz ljubezni ali pa iz sovraštva.... iz ljubezni do Njega in do vsega Njegovega oz. iz sovraštva do vsega Njegovega in tako tudi do Njega. ne predstavljam si sicer, kako bi lahko drugače deloval ta planet in nasploh celo širno vesolje. zdaj je samo razlika, ali služiš Bogu zavestno, zato ker ga neizmerno ljubiš, ali ga pa služiš nezavedno, zato ker nimaš pravega znanja o sebi. tako je moje pridobljeno mnenje.

joga je prava stvar.... samo pravo jogo je treba izbrati. za to jugo (obdobje) je Bhakti-joga najbolj učinkovita, nekateri celo pravijo, edina učinkovita. Bhakti-joga dana od čistega Bhakti jogija. Suddha Bhakti-joga. prevod iz sanskrita: joga pomeni povezati se z Bogom imeti z Njim odnos. Bhakti iz ljubezni. Suddha Bhakti pomeni iz čiste ljubezni,....

kokr jst vem, je eden bolj resen od ta drugega. brez heca. LP

veliko naj je takih

takih kot je Kristus je v Vajšnavizmu veliko. Vajšnave rade praznujejo dan prihoda in dan odhoda drugih Vajšnav. skoraj vsak dan je vsaj eden tak praznik. in nekatere Vajšnave gledajo na Kristusa kot Vajšnavo. Vajšnava je čisti bhakti jogij oz. tisti, ki služi Boga iz ljubezni.