Ne gre za nasprotovanje, temveč za razumevanje. Nimam v kaj verjet, ker me vera ne zanima. Kar šteje pri meni, je samo védenje. In niti približno ne potrebujem vaših besed, da bi mi karkoli pomagale, ker se nimam kaj odločat glede svoje spolne usmeritve, ker mi je jasna. In naj povem, da nisem imel nobene negativne izkušnje. Kaj morate vse tako posploševati in enostransko gledati?! Točno tako: kaj pa veš. In o meni ne veš nič, lahko samo sklepaš. Zakaj pa misliš, da se bojim? Bojim česa? Če ti še ni jasno, se ves čas izpostavljam. In namesto, da bi vsaj eden poskušal kaj razumet in prisluhnit, greste vsi v obrambno reakcijo, da vas hočem prepričevati in me obsojate kot homofoba. Motiš se, alef. Meni je jasno, kaj sem (glede spolne usmeritve vsaj). Dovolj si brihten, da veš, o čem govorim. Ali pa ne?