Saj lih zato, ker smo v bistvu duhovna bitja s snovnim telesom, ne bi smela biti evtanazija problem. Ker pa je naš poudarek na snovnem telesu in večinoma globoko ponotranjeni krščanski morali, je tako, da se na nek način bojimo smrti, torej življenja, ker nam skozi stoletja trdijo, da je to življenje eno in edino. Večkrat se pojavi trditev, da naj se ne bi vmešavali v nekako naravni potek dogodkov oz. če je pač Bog ali kdorkoli določil, da mora nekdo trpet in npr. gniti negiben pri polni zavesti. Vendar se vse življenje vmešavamo v vse. A nismo tudi mi del narave, del naravnega teka dogodkov? Če lahko zdravilo reši nekomu življenje, da ne umre (kot naj bi po volji Boga ali Narave), zakaj ne bi smeli pomagati tistim, ki si želijo umreti?