Alan_New

Ne sekiraj se. Smrt (telesa) je gotova.

To ni prav nič srednjeveško. Fant stvarno in naravno razmišlja.

Kar se mene tiče, tega ne bi nikoli napisal, čeprav sta lahko povezana. Najbolj zdravo se mi zdi, da jasno vidimo, da je seks seks (ki je super ), ljubezen pa ljubezen (ki je tudi oz. še bolj spuer ). Že itak se ju tako meša med sabo, da mi je kar slabo... :xx!: ------------------------------------------------- Kar sem se naučil o Ljubezni, je to: kamor pride, se močno začuti. To ni zaljubljenost, to ni samo, da imaš nekoga/nekaj rad (v smislu, da ga/jo kao ljubiš in poseduješ), temveč je to energija zavesti, stanje bitja, neprestana meditacija. In kamor pride, se v ljudeh začnejo reakcije, ker Ljubezen je ogenj, ki zažge vsako sranje, vsako nepravilnost v nas, in to razmeroma boli. Človek, ki živi neprestano v Ljubezni, je na splošno za nesprejemajoče označen kot moteč (ker kamor pride, povzroča reakcije v ljudeh), problematičen in izrazito negativen in sovražen. Medtem ko je človek, ki še ne živi v Ljubezni, ki torej še ni prosvetljen in preobražen, lahko zelo kao "pozitiven", in ker ne povzroča tako močnih reakcij v ljudeh in ne opozarja na osebne nepravilnosti (ker je "strpen" in "spoštuje" mnenje drugih), je zlahka označen za ljubečega.

Hvala, alef.

Res me zanima; nočem godrnjat...

Peter Rak: Portret trenutka v življenju naroda

Bolečino. Kratek beg. Temu se reče mazohizem.

O čem pa gre Dark City? Je to dobro, da ima Merkur v Sextansu?

Vsaka ti čast, če se nisi. Ampak to kaznovanje je zelo subtilno, komaj opazno, mogoče ne bi sploh imenoval tistega kaznovanje -- tu je težava.

Seveda nam Bog tega ne bi nikoli rekel. To je pač ostanek srednjega in še starejšega veka. Gre za nezavedni vzorec. Sej ni nujno, da se režeš. Se pa gotovo na takšen ali drugačen način kaznuješ v vsakodnevnem življenju. Psihologi in psihologinje običajno nimajo pojma o človeški psihi=duši in niti o duhu. Napiflani so nekega praznega in neuporabnega "znanja", zato ni čudno, da ne znajo rešiti težav.

Načeloma imaš prav, a kot sem spoznaval ljudi, sem videl, da nočejo razmišljati. Hočejo vodje, takšne in drugačne, da jim govorijo, kaj morajo početi in kako živeti. Bojijo se svobode, ker prinaša odgovornost. Odgovornost za svoje odločitve, ki je brez izgovora, češ, takšni so zakoni, tako so mi ukazali, takšno je splošno razmišljanje in podobne neumnosti. T. i. podzavest (bolj točen termin je nezavest) vse sprejema, da. Zato nam lahko vsadijo marsikaj.

Še vedno ne vem, zakaj niso moji in zerkalovi haikuji haikujski. :xx!:

Pa ubogi župniki! Kaj jim sploh še ostane? Ne smejo seksat z ženskami, ker bognedaj! -- to je grešno; zdaj so jim še pedre prepovedali, ostanejo jim le še otroci... :xx!: Ponavljam: s takim neživljenjskim in negativnim pristopom kot ga ima Cerkev do spolnosti, ne morejo biti zdravi in mora nujno priti do takih spolnih anomalij.

O tem, kot sem napisal -- samouničevalni vzorec. Ki izvira iz mentalnih programov kot so "vsi smo grešniki", "Gospod, nisem vreden, da prideš k meni", vcepljen program odrešilnega in zveličavnega trpljenja, "telo je grešno" --> posledično se ga muči, da se ukroti to satansko grešnost. Tudi če kdo ni kristjan, so v našem prostoru zelo močni ti vzorci obnašanja. Polni smo jih, ker je ta mentaliteta prevladovala tukaj stoletja.

He he, kaj misliš, da bo res kaj storil, glede tega? Tu se bo pokazala njegova "duhovnost", "pozitivnost" in kdo ve še kako se oklicuje.

Še nekaj misli se mi utrnilo od tem Drnovškovem dogajanju. Ne morem zanikati dejstva, da je razburkal sceno, in da načeloma govori v redu zadeve. A to je premalo. To, kar on govori, je bilo že zdavnaj dano v prostor, že mnogo razvitih (prosvetljenih!) ljudi pred njim je že marsikaj povedalo in tudi delovalo (npr. Osho Rajneesh, Jiddu Krishnamurti itd.). Le redki so jih slišali. A zdaj, ko nek politik začne nekaj besedičiti o kao duhovnosti, pa se mnogi, ki prej niso hoteli niti slišati o kakšni duhovnosti in/ali alternativi ali kakorkoli že to poimenujemo, oglašajo in ga spodbujajo in so oh in sploh "pozitivni". Sprašujem se -- ker je politik in jih je spretno zmanipuliral?

Krščanski vzorec samouničevanja. To je treba spoznati in odpraviti.

Splet je res prostor za vse n. n = poljuben samostalnik Jebeš ti brezčasnost duše, ko pa de facto živimo v linearnem determinizmu (v službi moram biti ob 7:00, pa če je duša večna ali ne). Treba je izhajati iz stanj, v katerih smo. Že res, da zakon karme, torej zakona in posledice, velja le za določene naše duhovne in fizične dele, ki so v času, a to bolj malo pomaga tistim, ki še ne bivajo v kao stanju brez ega. Pa še potem, po preobrazbi (kot sem videl), je treba čistiti določene zaostanke iz preteklosti.

Kakšni krasni izumitelji uničevanja smo, za tistih nekaj borih kratkoročnih cenikov v imenu kapitala, zaslužka, "napredka" in podobno sodobno kapitalistično-demokratično sranje...

Za zajtrk sem jedel življenjske modre müsli (z jogurtom).

Ne izjavljaj neumnosti in stvari, ki jih ne poznaš, ker si sklepal po nekaj izjemah. Seveda. V skladu s kapitalizmom -- naboljšim, najsvobodnejšim in najpravičnejšim sistemom na svetu.

free, ne gre za pričakovanja. Gre za dejstva. Kdor je v ljubezni, ljubezen sije iz njega, izžareva. Kdor ni, ni. Nič narobe, če ni. Zanj dvomim, da so njegovi nameni in "dejanja" iskreni. Če pa so in se motim, toliko boljše za ves svet!

Ah, si bojo izmislili že kakega, brez mojega predloga. Pa konec koncev jih je že preveč -- 8 filmov!

To so bile sanje za zabavo. Nasprotje tistih, ko sem nekoč tudi sanjal Freddyja, a je takrat on mene lovil in nisem poznal mehanizmov, kako se rešit.

He he, danes sem se imel prav zabavno v sanjah. Se spomnete Freddyja Kruegerja iz Nočne more v Ulici brestov? No, s puncu sva prišla v hišo, kjer naj bi on strašil oz. ubijal v sanjah tiste, ki spijo v hiši. Punca me je svarila, naj ne zaspim, češ da me bo Freddy ubil, a sem ji rekel, da mi ne more nič, če tega nočem. In sem zaspal (v sanjah ), poklical tega manijaka in prišel je. Razširil sem roke in mu rekel: "No, daj me, ubij me." S svojimi prstnimi noži me je hotel zabosti v trebuh, a mu ni uspelo -- noži so izginili. Zanimivo je bilo gledati, kako me je na vsak način poskušal ubiti, a mu ni in ni bilo jasno, zakaj me ne more.