Matjaž Bogdan

Po mojem skromnem mišljenju -zelo lepo povedano .

Je več možnosti ...lahko imaš vnetje v predelu zapestja /v tem kanalu je cel vod instalacije živcev in raznih tetiv, ki lahko zaradi medsebojnega stika izzovejo vnetje, lahko je zaradi kakšne poškodbe zožan../, lahko rahlo priščipnjen živec v predelu vrata , lahko je splošna slaba prekrvavitev...navadno lahko z različnimi prijemi fiziatri tole pogruntajo- izvor in potem dobiš navodila glede terapije.

Mene pa zanima, kateri kamen bi bil za osebico rojeno 1.5. 2007 ob 16h 55' v Ljubljani ? hvala .

Določeno ob rojstvu - praviš ..obenem pa lahko sodimo, da nam tisti karcinom NI bil sojen ob rojstvu...oziroma je odveč...zihr imam omejeno gledanje na stvar, vendar spreminjat zadeve na takšnem globalnem nivoju je tko , kot gledaš filme, v katerih se borijo za življenje posameznika , obenem pa pomre ena stotnija ljudi, nazadnje je pa seveda konec srečen- ker je glavni junak preživel...verjetno je bil toliko vrednejši od cele vasi ali meste, kdo bi vedel...malce tko- se mi zdi...no ja...vsak skozi svoje osebne potrebe gleda na svet...

Zelo lepo napisano in povedano- v praksi pa žal izgleda po večini malce drugače- doseči tako stopnjo zavedanja je precejšnje delo , ki izhaja iz dela na podzavestni ravni, od koder potem lahko spreminjaš zavedanje brez subjektivnih negativizmov. Takale "prevzgoja " potrebuje veliko dela, malo pa je resnično ljudi, ki so pripravljeni se soočati z negativizmi v sebi, ne glede na izvor teh. Povečini smo leni in še preveč sproščeni..kar je pa v končni fazi vseeno, če je cilj dosežen oziroma naše bivanje / si omenil/ neškodljivo...-če že ne pozitivno...sicer je pa že neškodljivost neke vrste pozitivizma , bi dejal...drigače , se pa strinjam - lepo si napisal...

A v originalu je sveto pismo pisano v angleščni ??-malce heca- mimo grede...

Kaj pa zate pomeni zavedanje....

Ta pesem- razumeš kakor pač hočeš- je lirika obsesije- obsedenosti...tolle bi bila nekakšno izkrivljeno -prepotencirano čustvo..vsekakor pa je beseda o ljubezni....normalni ali nenormalni- je vprašanje sicer- kaj je normalna ljubezen- obsedenost to vsekakor ni ...

Nikoli nisem gledal /povezoval /na živali v tej luči. Kot simbole , mislim. Kdor ima veliko stikov živali, se lahko od njih marsičesa nauči, obenem pa jih je tudi prijetno opazovati, predvsem v naravnem okolju- divjini. Mislim, da je dojemanje oz. sprejemanje obnašanja živali in njhovega vpliva na nas , povsem individualnega značaja. Mislim, da so tako in tako zelo podobne nam, le njihove reakcije so bolj naravne, nimajo pač teko hudo razvitega uma, sam sebi včasih rečem, da niso omejene oziroma ujete v množico možgankih procesov / miselnih / kot mi. V bistvu so meni vse živali všeč , zato me je morda malce zmotilo v tistem članku, kjer piše, da sova pospravi 10 x toliko miši in ostale podobne zalege -no ja, zakon narave, ni mi pa všeč potenciranje tega, ker je bilo mišljeno, koliko je sova bolj koristna od mačke- za našo korist, seveda. Mislim pa tudi / vsaj sam tako občutim / , da se dogaja -prihaja tudi v naravnem okolju do izmenjave energij- žival- ćlovek, le če tako začutiš- če si pripravljen to sprejeti. V življenju sem imel mnogo takih majhnih doživljejev na relaciji žival v naravi in jaz. Večinoma je bilo zelo lepo ....Nasploh imam občutek, da ljudje iz urbanih krajev vse premalo občutijo življenje narave...verjetno je kriv način življenja, čeprav, če kaj hočeš- boš tudi spremenil in našel čas... Zame so divje živali v primerjavi z človekom predvsem mali fenomeni ...pa dobesedno...to kar nimajo, jih dviga visoko...ker imajo kaj drugega, nam povsem pozabljenega in zakrnelega...odnosa z celotno naravo...

Ne vem, tile članki se mi zdijo kar zanimivi. Nekaj je splošnih resnic, nekaj subjektivnih pogledov...zdaj -ali je to s ciljem samopromocije- ??? jaz ne vem...morda gospod Mahne sam ... Slavko Mahne Shyama se je prebudil v svoji postelji, čeprav bi moral umreti, saj je človeški del njegovega bitja umrl. Vrnil se je nazaj na zemljo, vendar ni bil več povezan s kolektivnim stanjem človeštva. V njem je bilo elohimsko in božansko bitje. V človeški svet se je vrnil popolnoma brez vsebin. čeprav so mu ostali spomini na preteklo življenje, se je moral življenja naučiti na novo. Na začetku je bil nebogljen kot dojenček. Sčasoma pa si je s svojo zavestjo skreiral novo stanje življenjske realnosti, neodvisno od kolektivnega stanja človeštva. Ta zadnji stavek pa zanesljivo ne drži - vsaj z mojega stališča gledanja -ne. Najmanj zelo sporna izjava, Drugače pa kot sem dejal- moje mnenje- zanimivo branje..sicer pa gospoda Mahneta ne poznam, sicer sem nekatere stvari slišal od drugih, mnenja so si pa zelo nasprotujoča , tako da bi se splošnega komentarja raje vzdržal...vsak dobi iz določenih kontekstov kar mu pripada , oziroma kar hoče sprejeti..to je pa že v domeni svobodnih odločitev...In tudi prav je tako!

Zanesljivo bom , branko...pokliči, ko prideš gor- mojo tel. številko pa mislim, da imaš ...

tole bi mene že zanimalo...

ker če berem nekatere komentarje v tej / in tudi drugih temah/ temi -tudi tvoje -potem človek zelo hitro dojame, kdo je tle strpen in kdo drastik ter nestrpen...pa brez zamere -tko pač je...tistega o mleku pa raje sploh ne bom komentiral, ker mislim, da je tako večini jasno koliko smisla ima ocena- mleko je strup....tvoje prepičanje je čisto ok, samo ti bi tiste slepe vodila bolj z ognjem in mečem, kot sem doumel..tukaj pa ni več strpnosti...ta bi pomenila sprejemanje tudi nečistih/ po tvoje/ ljudi...sprejemanje je osnova strpnosti, tega pa pri tebi ni zaslediti, žal...sicer je pa nestrpnost nekakšna vsesplošna bolezen..nekateri se jo trudijo odpraviti, nekateri jo negujejo, nekateri pa se je ne zavedajo ali se je nočejo...nekateri pa z nestrpnostjo in agresijo uveljavljajo strpnost....kar je malce boleče ...a tudi tako je včasih... fajn se imej...osebno sem vsejed, pa me vegetarijanci ne motijo, ne posiljujem nikogar , jih delno razumem in imam o tem pač svoje mnenje...zihr pa jih spoštujem, kot vsakogar s svojim prepričanjem...pa tisto o čistih in nečistih -tole bi tudi malce razmislil, čeprav je del tvojega prepričanja , ki ga poskušam dojeti.Ker ta termin se pojavlja v kontekstu vegetarjancev naspram vsejedih in ne obratno- zato tudi ne bi obešal meni in podobnim vsejedim takele NEAGRESIVNE IN STRPNE ter PRIJAZNE priponke ..kdo ločuuje koga in kdo sprejema koga..malce razmisli...

Strpnost ali nestrpnost- tole tle zgoraj je popoln nesmisel...

he,he- lepo pozdravljen- atlantis

Vse mi je full všeč. le tisto, da se bo nekdo podpisal pod tvojimi odločitvami, ni glih fer..govorimo o svoji odgovornosti, torej odgovarjaj za svoje odločitve...nikoli ne reci- bog me je v to napeljal, če je bila odločitev tvoja ali moja...vsak deluje po svojem srcu ali duši ali prepričanju in tudi odgovarja naj za to- drugače mi je pa tudi unih 10 klasičnih všeč- sam mi preveč kompliciramo, tiste tko zajemejo vse, pa če mi najdemo pomanjklivosti ali ne, saj jih tako in tako povsod...smo pač ljudje z manijo iskanja superiornosti- ena od naših prirojenih / ali pa pridobljenih lastnosti / pa nekakšne lastne popolnosti..kaj čmo, taki smo...pač ljudje

Predpogoj je alfa stanje,ker drugače ti bo kazalo, kar boš ti hotel...Pol se postaviš v en kot v prostor, kjer predvidevaš, da je predmet in vprašaš za smer...potem stopiš v drug kot in ponoviš zadevo...presečišče je pa kraj , kjer boš / upam da/ našel izgubljenjo. Zanesljivo pa najprej zmanjšaj aktivnost možganov- miselnih predpostavk,ker drugače ne bo nič./temu bi lahko rekli tudi globoko sproščanje-v bistvu meditativno stanje-pač iz bete do alfe ../ fajn se imej

Mislim, da je pravilna/ v narekovaju/ pot ,da sebe sprejmeš pa tudi kaj narediš- spremeniš , potem pa preko ali skozi te izkušnje sprejemaš druge. Brez dela na sebi ali čistega uma tudi ni sprejemanja, vsaj moje mnenje bi bilo tako. Da pa ljudi predalčkamo, nesprejemamo , obsojamo- je pa tko in tko vsakodnevna praksa- na žalost. Kako pa to, kukica, da si privlekla te stare teme in naftalina...meni se zdi kar v redu- cool...

Po mojem mnenju ga ti sprejemaš zelo zelo skozi svoje orenk zaljubljene " oči" .Tko da te to morda moti pri presoji..Pa neke skrivnosti, pa kaj se skriva- ma jemlji ga prerosto kot je in ne mistificiraj zadeve le zaradi tega, ker je tvoj fant in čutiš do njega kar pač čutiš...če ti je lepo z njim, ga imej rada še naprej...brez preveč misli in kalkulacij...raje se ozri vase, kje je vzrok , da hočeš "nekaj " najti, kar ne štima....če pa vse / morda/ štima... Sprostil se bo pa le, če boš ti v odnosu in oddajanju sproščena do njega...morda pa on čuti te tvoje komplicirane vibracije, pa se potlej zablokira...Se mi zdi , da včasih največ odgovorov, ki jih iščemo za druge in pri drugih, najdemo lahko kar v sebi...če skopljemo jamico vase in si jo ogledamo brez predsodkov/ beri- misli/

Ma vem ,sam se poskušam potruditi, da me razume, ker pisati neke monologe tle gor - ne vem, meni - nima smisla. Tudi jaz se trudim razumeti vsakega, pa včasih ne gre..pol pa čez čas ..malce napredujem...iščem poti..ma pasji drek- meni za NIKOGAR ni vseeno..vsak je vreden- si napisala- po svoje..če ga pa sodim in cenim po svoji duši, pol pa se lahko zgubiš v megli..poveličevanja samega sebe, ali pa -eni pravijo -slaba samopodoba- lahko tudi obrneš- izkrivljanje lastnih vrednot - vsekakor v potenciranju..pa tudi do tega ima vsak pravico, le čim manj prizadetih in ranjenih naj bo...Jaz v bistvu imam rad odnos z vsakim, se včasih pač moram prilagoditi , če hočem ,da odnos eksistira...povečini mi je kar do tega..včasih gre lažje, včasih težje, včasih pa nikuker...žal..tudi to se dogaja..včasih po moji krivdi, včasih po tuji... lepo se imej, pa naj ti ne bo vseen za druge- še dalje ...

Ma seveda- obsojanje sprejmeš, ga uporabiš za vpogled v svojo krivdo..in v sebi prelomiš- spremeniš ..in spet je to to...Vsi / se mi zdi/ jemljemo sebe z levo roko, to nas hromi in potem smo hecno subjektivni v lastnem osebnostnem zosu...pa nekak se da to preseč...z veliko mero dela s seboj..vsaj malce se potrudiš..ma ne vem...sploh na začetku- nobena stvar ni lahka...sicer je pa najlažje besede zlagat k polena..pri udejanjanju se pa zaplete.. Pa ne jemlji kot kritiko, le pač bolj preprost pogled imam na tole...vsaj trudim se..se mi zdi, da že tko in tko preveč kompliciramo na vseh nivojih...fajn bodi...saj lepo misliš...morda je včasih brez misli enostavneje in bolj preprosto..posledice pa iste..ali udejanjanje

Tole s projekcijo ne velja vedno, na tole se že toliko let obešajo vsi psihiatri in psihologi, da je že boleče...Poglej- če človek dojame / pri sebi/ zlo neke naravnanosti in zadevo razreši, se mi ne zdi popolnoma nič napačnega , če koga , ki se istega ne zaveda pa tako deluje- lepo opozori na to zlo...Zdaj -ves čas govorimo o obsojanju...saj vedno si obsojanje, morda je le zavedanje in poskus nekomu pomagati..morda si kdo le zasluži lažjo pot, kot si jo prehodil sam...Enkrat je bila neka tema tle gor, kjer so nekateri opozarjali, kako je negativno, če pomagaš nekomu zato, da potem čutiš zadovoljstvo in podzavestno hlepiš po znaku hvaležnosti...Tam pointa sploh nisem dojel...smo res tako dlakocepski in ekstra presvetljeni, da se lahko poglabljamo v dobra dejanja..ne bi rekel... Da se pa človek obsoja- spet ta beseda- čemu ne rečemo -zazna nekaj na sebi ali v sebi , kar se mu ne zdi prav...In potem skuša / se potrudi /to spremenit pri sebi- na bolje...Tle ne vidim nič s naravo, poštenostjo, iskrenostjo skreganega...Sicer ima vsak svoj pogled...moj je pač tak. Ja, ker tale termin -obsojanje, ki je vsem grd, nekaj žlehtno zveni, lahko lahko zelo enostavno izraziš kot - nesprejemanje, ki pa je kao dopustno in cool, če hočeš biti avtonomna oseba...Tako kot se mi ne zdi nič narobe, če resnično obsojam mladca, ki martretira 80- letno ženičko...seveda ga ne sprejmem- njegovih stvaritev, čeprav morda lahko sprejmem vse forme v njemu, ki so ga do tega pripeljale...lahko ga sprejmem kot / morda / žrtev/ okoliščin, hudih stvari, ki jih je preživljal, samo nejgovia sedanja dejanja bom pa še vedno obsojal...ker po tistem, da smo odgovorni za svoja dejanja..pride tudi do tega, da ne moreš opravičevati takšnih dejanj z težko mladostjo... Saj v svoji glavi smo večni sodniki, po moje smo najbolj mili pri sebi-večinoma...na žalost ...sam sebe obsojat in to popravit, se mi tudi ne zdi kaj napačno...če se seveda soočimo s tem, sprejmemo in spremenimo ..

Nisem hud zdaj..pa nasploh sem zelo , zelo redko sploh hud na koga...na veliko večino - nikoli... Kar se pa razuma tiče, je hočeš nočeš večinski faktor dnevnega življenja, čeprav se tudi sam počutim najbolje, ko me s svojo mežnarijo zapusti in ostane le doživljanje na drugačni frekvenci ...

Lepo se imej, pa ne kuhaj tam, k nimaš kaj..jaz nisem pravi naslov za izvor kakšnega napada nate...daleč, daleč od tega