Matjaž Bogdan

ha.....

Majhnost našega premišljevanja Svojo dušo bom iztrgal iz objema te noči.Ali pa zakopal v prekleti pesek...strani je več-tu oblaki, tam so sanje, brez besed, v objemu naših nežnih travm.Na tem travniku ne rasejo rože . Na tem travniku ni jutra in sonca in ne dežja... ...ujet je med nočjo brez zvezd in meglo bez solz. Na tem travniku ležim; z očmi uprtimi v nema usta brez nasmeha, v oči brez pogleda, v telo brez dlani, v dlani brez topline...Veš- resnica daleč je od doma....-poskušam ji slediti, pa ne zmore moj star korak, posušeno drevo na travniku brez rož , ne zmore brsteti. V hladu noči se opoteka moja sestra brez imena , moja senca brez spomina...Ležem...znova ležim na travniku , kjer ni trav...Na obzorju se nasmehne majhen, resnično majhen košček dneva. Nekoč bom storil to , kar storili ste mi- nekoč bom storil to; po čemer sežem- umre...Daj, le vzemi v meni to česar ni .. Svetohlimska tolažilna filozofija o tem , da si živ, postane sčasoma plehka,... in zagrenjena Toda.... si res živ??Ma daj, ne verjemi vsega , saj ne veš...Podoba se zlije v moreče sanje ...toda-...ali so res sanje ???

Naš greh Stopil bom iz sence stolpa ..-šel bom tja, kjer nihče, nihče me ne pozna. Saj ni važno zame, kdaj rodi se dan, le da grem, grem na drugo stran večer, ki hrepeni po noči, večer , večer vprašanj... oče moj, odgovori ... ali res sem...tujec vsem . sonce že davno tega umrlo je, jaz pa iščem..njihovo srce, a v tem betonu, prekletstvu norih cest, ni več nasmeha, ne odprtih vrat... osebe iz neznanih romanov, slike, ki pljuvajo s sten... resnice ..betonskih poti, portreti jutra, in utrujenih noči... šel bom tja... kjer človek človeku roko poda, kjer tih nasmeh , ni več greh , šel bom tja....

he,he he...ne me basat,...pa ne res, pika ?

Neko noč, ob smrti večera, tam nekje v senci besed , sem odvrgel zaspani cigaret ter znova , znova se rodil... V beli noči sem videl blodnje, ki ušle so spečim starcem, s težko, trudno roko ,so vlovili zadnji deci svojih sanj.... Goljufi zavihali so črne brke in pomeli mastne si roke. mladost zaprli so v očesu zlate ječe , kjer kot zgubljen studenec se suši... mladi starci in stare device , pohiteli so v raj obljub.... in na beli cesti proti nebu, uklenili so jih -ljudje ... ej, ti sladka,otožna prostost, kot berač na iluzije polni- cesti si....

polhn, ker se vsak dan kaj...pa jutri tudi, pa še naprej...tako.

skoraj povsem se strinjam....-pravzaprav povsem...

ma dobro, potem je tole zate izključno znanje, brez želja, čustvenih nabojev, brez veselja, ne vem no, kam bi te vtaknil...malce mi je to čudno...in zate je reiki izobraževanje, kot nekakšen seminar..ok- pa naj bo - vsakomur svoje..prav zanima me uspeh- posledice takšne pomoči drugim...ker si zže iz osnove zgrešila "zanimanje".. pa vseen - lepo bodi še naprej.

Veter Stal si..na pol poti , prazne oči so zrle za mrtvimi obzorji; odšli so- in ti ostajaš... že mnogokrat si zrl za njimi... drevesa so se upognila in vse ptice nemo odletele... v meglo odet si stal , na pol poti , ko so odhajali... ti si veter...samotni veter v razprti dlani si držal košček sreče- berač, in dan poigral se s tvojim je obrazom... in noč ti prižgala je neme luči, kot spomin na njih... so šli... oni so odšli. odšli ujeti v mrak. v meglo odet si stal, ne pol poti...ko so odhajali... ti si le veter ..samotni veter brezbožna noga se je dvignila, raztrgana stopala si nesel s seboj. šel si nazaj proti domu... le kje je zdaj tvoj dom ??? je cesta- ki preprogo sivo ponuja, je travnik- kjer utrujen zaspiš, je nasmeh- kjer svojo žalost napojiš.. je nežni, mehki jok ...je tam tvoj dom ?? ti si le veter...samotni veter

dvomim da je temu tako-glede na to , da "mora" dobiti denar nazaj. Kaj takega nisem nikoli še slišal...vsaj na področju takšnih zdravljenj ne...Lep primer "pomagati " ljudem.... Mislim, da tebi še marsikaj NI dobro poznano -recmo osnovna reiki načela, usmerjenost in kaj to sploh je....

Morda bom zašel..kaj se ve..tistih 500 m je hudičevo dolgih..pa mnogo raznih uličic je do tam...

Ni ravno unakrit temveč- unakit -je praktično epidot, tiste rožnate lise so pa glinenec. Dokaj pogost v štacunah... seveda je naš diamantek to vedel, zato ni trzala na unakrit.

"smotkovič"= krivda pomeni- je kriv....opravičila se ne upoštevajo, ker tako zapadejo v sfero izgovorov , kar pomeni pa še večjo krivdo.

krivda je moj podpis- je nekdo nekoč dejal....

ego je morda res zapleten, vendar je /skoraj/ vseprisoten...toda je tudi nujno potreben..brez njega..??!!Mislim, da je še najbliže temu- ne glih želja- razumska - pomagati, temveč dati nekaj, kar imaš, pa lahko daš nekomu , ki tega nima, ali se pa ne zaveda...verjetno je pa tudi nekakšen zapis v nas-vsaj pri sebi tukaj ne bi vmešaval kaj dosti ega..ker ne poznam zavestnega zadovoljstva, ko nekomu nekaj dobrega storim ali dam...je bolj duševna spokojnost, nekakšen lep občutek , ki pa prihaja neodvisno od našega zavedanja...saj pravim- vsaj pri meni je tako...Naš um pa je tko bolj na taki stopnji, da je marsikaj zanj nerazložljivo in neznano.No ja- kakor kdo komu...mislim, da je sreča tisti faktor in občutki vzporedni in ujeti v njo tisto, kar človeka usmerja..če se lahko tako izrazim- z besedami, ki pa so res skromne..toda skoraj edine..kaj češ... fajn bodi

Tujec v sivem mraku vaših upov ..zajokal je otrok ; tujec izrekel je pozdrav.. odgovor bil je nem- le kretnja- pojdi... Tujec odhitel je naprej, med drobci večera , med jokom otroka... med senco in vašo svetlobo, obcestni kamni so molčali -le veter je šepetal.... V vaši beli krčmi sedel sem na prag, smejali ste se- ubogi mali vrag. Vašega vina nisem pil..le gledal sem , med litri znoja in vina- je tekla vaša modrost. Ta tujec sem bil jaz-med vašimi zidovi, otrok vaših lepih besed- starec med sinovi. spoznali me niste- mojega pogleda , pod katerim varno skrit, nekoč sem odšel. In ti dekle ..nekoč sem spal - v tvojih dlaneh, sanjal o jutru.... a vidiš - prišel je dan ,ko spoznala me nisi , ponudil sem ti dlan - obrnila si se stran.....

čas mojega otroštva Moj svet ...hodi po temnih poteh, mimo hitijo...mrtva polja. skril sem se ..na črnem stopnišču, -kjer starke so močile črna tla... sinovi...-le kaj ste storili ? V mladem srcu ...prve misli so utonile , in roke- kako majhne so bile... težka drevesa so hodila z menoj, v samotnih nočeh ..sem jih sanjal , kdo ve..kje so sedaj , kdo ve- kje je tisti majhni raj ki sanjal...sem ga nekoč. Na tržnici obupa ..so prodali resnico, v meglenih urah jutra..je pošla, trgovci ...so pobrali zaslužek, ujeto nebo, izkrivljene mlade sanje , košček, zadnji košček srca. Zunaj sem stal ..megla za menoj, stare besede in novi otroci. v polovični steklenici sem nesel udobje duha v belem dnevu sem bežal pred seboj.. v sivi,težki ,mračni..svet. V starem srcu ...stare misli so utonile, roke so večje...le manjše je srce...

saj nisem govoril/ če si na prejšnjih postih opazila / o popolnoma brezplačnem zdravljenju , le cene so preprepretirano visoke in to je to. Naj bi bile v razumnih okvirih, ker razumem, da vsakdo mora preživeti, normalno, samo naj se ozre tudi na svoje / recimo/ stranke, ki glih ne kradejo dnarja.Hotel sem povedati/ v prejšnjih postih,/ da če računaš , naj bo to pošteno, ne z namenom bogatenja, ker je že iz osnove pomoč na taki stopnji zgrešena- saj nekakšna načela bi morali imeti...Človek , ki je povsem v tem - normalno da mora zaračunavati, samo lahko bi imel normalno ovrednotenje svojih uslug- recimo ne glih 10 000 na uro, kar nekateri prakticirajo- no povej- je to pošteno ? IN potem ima nekdo pomoči potreben recmo 6-8 seans - terapij pol si pa zračunaj...tko- o tem govorim .Na drugi strani pa sem govoril o ljudeh, ki so zaposleni in to pomoč kot fuš zaračunavajo- in TO se mi ne zdi v redu- vsaj prepustiti bi moral človeku samemu , da oceni koliko mu je vredna ta pomoč oz. koliko je sploh sposoben plačati. Ker takle mojster ima službo nekje drugje, torej glih ne bo umrl od lakote...toliko...

Torej deluješ kot zdravilec in računaš- pa saj tega ne potrebuješ zamotavat v gor citirane komplikacije in zamotane misli, ker je pač tako- saj veš- belo na črno in obratno- ne potrebuješ opravičil, čeprav zgleda , da te le podzavest malce daje...pa tudi takšno razpredanje je morda rešitev- zate..seveda.

zakaj neverjetno- saj se tukaj predstavljamo le s tistim, kar mi hočemo, da drugi zvejo o nas... sicer bom pa še kakšno napisal- le čemu ne...

Nekoč, v tišini svojih besed sem obstal... v bledi omami tvoje lažne sreče , sem odprl vrata teme. -ni bilo belih rož , ne modrega sija, le prah na poti mojih spominov in mojih želja -se je smehljal. Nisem verjel, toda drevesa žalosti so mi povedala zgodbo. Tisto, ki ti je všeč, tisto - ki nosi smeh v dlaneh , tisto, ki rojeva nežno srečo tisto - ki ne mara zrcal pred seboj , ki da ti , ne vzame.... do nebesnega svoda visok, se prag - med vrati je zdel.... v tvoji nežni žalosti sem ti povedal zgodbo dreves.... tvojo dlan sem vzel v svojo, ti dal tisto, kar so pozabili , najini čevlji stare pozabe so prestopili prag ... Na oni strani -je svet, je pomlad in otroški jok, ki daje ti tiho srečo in spokoj- v duši in srcu. Tvoja dlan je vztrepetala v modrem vetru neskončnih čustev se prebudilil je nasmeh , nasmeh najinih upov...-bil je jutrišnji dan .....

To je skoraj nemogoče reči- lahko bi ti ga določil/ po moje/ le kemik ali pa gemolog- morda ! Navadno je tko -cene citrina in ametista se orenk razlikujejo -če je tale "citrin " po ceni nekako vredni ametista, pol ti je jasno kaj je.Pravi citrin je kar precej dražji.Tole je od mene- morda bo nosorog lahko povedal več- oebno ne zaupam preveč lepo obarvanim citrinom/ bogata barva/ pa , mal dnarja...tisti k to prodajajo, niso budale...nihče ne šenka nič- trgovci namreč. v bistvu je tko v trgovinah bolj malo citrina- in to ti pove cena ...mimogrede-na sejmu-identično veliki ametisti ali pa citrini so se prodajali po takšni ceni/ na kg/ ,da je imel citrin nekje ceno- 3-4 x tolikšno , kot ametisti. No, zdaj se pa znajdi...

seveda lahko pridem v soboto.Tako bom oba dneva tam- imam objekt zelo blizu .

Zadeva bo odprta v sobot in nedeljo od 9h do 18 h- oba dneva - za vstopnino pa žal ne vem.

a si ti poštar po poklicu- janko ?