""Prvo srečanje. Nedolžno spogledovanje. Zaljubljenost.Prvi poljubi. Dotiki. Želja po več. Želja po ugajati, biti sprejet. Želja po dajanju in prejemanju. Ljubezen. Pa prva nesoglasja. Prvi prepiri. Prve rane. Prvi očitki. Presenetijo nas razlike, kjer jih nismo pričakovali. Včasih je česa preveč. In, drugič, spet česa premalo. Ker se z ljubeznijo nismo naučili ravnati kot z ljubeznijo, začnemo dvomiti. Včasih se nam zdijo razlike prehude.Včasih se ne zmoremo več prilagajati in stopati vštric skupaj z nekom. Včasih je lažje oditi, kot se poskušati uglasiti. Morda se nismo naučili ljubezni negovati in jo ohranjati. Morda je nekdo drug močnejši izziv. Morda je želja po doživeti nekaj novega, drugačnega, močnejša. Morda ne znamo ceniti dobrih lastnosti in poudarjamo samo slabe. Morda se zaradi neke žaljivke, zavrnitve, očitka ali ljubosumja čutimo prizadeti in se zapremo kot školjka. Morda ne znamo povedati. In morda ne znamo poslušati. Morda se nekatere stvari, ki nas motijo, prepogosto ponavljajo. Morda postanemo preveč pikolovski. Morda raje hranimo svoj ponos in prepričanje, da smo nezmotljivi, dovolj močni in samozadostni. Morda se zdimo sami sebi preveč ponižni in popustljivi. Morda postanemo maščevalni. Morda se skrijemo za masko neobčutljivosti. Morda včasih izrečemo preveč besed. Morda včasih ne tiste, ki bi jo morali. Morda smo se naučili prisluhniti le lastnemu egu."" CITAT Morda je res treba oditi, jaz ali pa on. Nekje se vse konča. Kako se konča, je stvar posameznikove odločitve, ki jo poskušajmo sprejeti, čeprav boli, povzroča bolečino, kljuva in poraja vprašanja. Ali vedno izginejo samo moški? Morda zato, ker prej uvidijo, da zadeva takoo ne gre dalje. Da hočejo več in drugače, pa morda ne znajo in ne upajo povedati. Čeprav iskreno povedano nezimerno cenim tiste, ki znajo reči iz oči v oči, konec je, verjemi, bolje je tako, za oba. Zmoremo? Naj iz nas govori ljubezen namesto užaljenosti…