Ej mantis na kratko v primeru kaj maš od definicije. Mamo en prizor kjer jaz v pisarni poslušam glasbo mal prenaglas. In sodelovca to moti. No ker hoče bit prjazn si misli, bo že dojel oz. sej ne bo dolgo. No valjda jaz ne dojamem in neskončno uživam. V neki točki se sosed odloči, da ma pač dost in reče; ejga borut a lahko daš mal bl potih, ne morm delat ? 1. V principu se pojav tam en tak mini klik jeze in ker sosed ne želi, da bi znotraj njega eskalirala in napredovala al pa se tlačila mi pove svoje misli. Ok, zelo blaga oblika jeze, ki jo lahko, če je pravilno izražena, borut začuti tudi kot toplo prošnjo. 2. Če borut nebi ločil sovraštva od jeze, ker bi bil pač mal trčen. Bi lahko dejanje soseda mimogrede vzel za sovražnega, ker pač ne loči, ane ? Namesto, da bi dojel kakšno je sporočilo v besedah, bi borut mislil, da njegov nič hudega sluteči sosed nekaj nalašč in brez pravega razloga in opravičila teži. Pa bi počlo….. 3. Zadnja varjanta, ki mi zele pade na pamet pa je, da sosed ne loči med jezo in sovraštvom. Zatorej bi sosed, ko bi izrazil svojo idejo dejansko namesto jeze izražal sovražno sporočilo borutu, ki glasno posluša. Zej, če bi borut vedu kakšen je sosed - pol kul. Bi požru in si mislu svoje. Če bi mel pa slab dan bi pa prec počl. Verjetn bi sosedu iz pozicije žrtve razložil, da se to lahko tud na drugačen način sporoči. Skratka mešanje jeze in sovraštva ima v današnjih odnosih že posledice, ki se kažejo tud v oddaljevanju pristnosti odnosov. Vse več distance za posameznika je potrebno, kar pa spominja na beg pred konfliktom, ki je sam po sebi neizogiben zarad naše različnosti. Sigurno bi se pa še kaj našlo. P.S; xyz, se strinjam, da je jeza manifestacija ...