Antoninus

Obstajata dve vrsti osamljenosti: socialna in čustvena. Socialna mi ni nikdar problematična. Najbrž je celo pogoj za ohranitev prisebnosti. Večina druženj tega sveta je precej dolgočasnih (to najbrž ugotavljajo tudi sami vsaj nezavedno, ker je potrebna kakšna steklenica, da lahko zabava sploh steče). Čustvena je pa tista, ki je Hamleta prisilila reči: The time is out of joint.

Prezaposlenost je danes nekakšna univerzalna rešitev za vse probleme.

Fajn čtivo tole.

Samski ves čas, osamljen občasno.

Pišeš, kot da bi bili vsi ljudje enaki. Tistega, ki se najbolj približa naši matrici ugodja ne pozabimo celo življenje, če uporabim malce psihoanalitski izraz . Seveda pa ni nujno, da to sploh izkusimo tokom življenja in potem morda res lahko živimo od ene ločitve do druge. Morda se tudi danes najde še kak dinozaver, ki mu ljubezen pomeni več kot trk dveh kož in dvotedensko kofetkanje. To, da lahko pač gremo malo naokoli pa bomo že naleteli na nekoga pravega, še zdaleč ne velja.

Kaj da ne? Če nekdo noče biti s teboj, izbere tvojo samskost. Torej je izbira, ampak ne tvoja. QED

Samsko življenje je izbira, ki je ne izbereš sam.

Očitno še nisi prebrala knjige Diskretni šarm idiotizma No ja, tudi jaz je še nisem, ker še ni napisana...Sem pa ziher, da bi bila prava uspešnica, če bi bila, ker naslov korenini v realnosti - Blagor ubogim n duši, kajti oni nasledijo Zemljo (al nekaj takega...)

Hej Nimbus, pogledal sem v bukvo o kateri sva se včeraj pogovarjala in kodirano sporočilo je takšno: KERIMAMRRDZOJO. Pa ob Rju je zraven v obeh primerih Aufhebung.

Pismu, jaz sem pa srčno upal, da je Erika še frej To je nick, ki se mu ne morem upreti.

To je pa ziher slovenska ruralna mafija Kosa Ostra. A imaš mogoče črn blindiran traktor?

To pa res ni strašna skrivnost, da ima gospodarska elita sveta v rokah škraje in platno in medije in da so stvari odločene prej preden je to razglašeno.

Ena zanimiva teorija je, da je nova gripa bavbav vladajočih s katerimi disciplinirajo potencialno vstajniško razpoloženo maso. "Ostanite doma, ker straši gripa. Javna zbiranja so prepovedana." Zato so jo tako neučakano sprejeli tudi v Evropo. Ampak če je tako, zakaj potem poročajo, da se zadeva umirja in ni tako agresivna. Mogoče so že prodali ves pretečen tamiflu?

2 milijona ljudi pa 1 milijon zaselkov. Nekaj takega. Pa vse tako dobro splanirano, da je vsaka infrastruktura razen cestna nemogoča. Pa vsak dva SUVa. 2 milijona folka bi komot živelo v enem mestu, ostalo bi pa bil nacionalni prak, če smo že tok zagreti za ekologijo.

Kdo pa res dela, kar si želi, če ne moremo ugotoviti, kaj si želimo? Danes si želimo eno stvar, jutri drugo. Temeljno človekovo izkustvo je, da nekaj manjka, da je treba iskati. Če si imela tak izlet v notranjost, si že iskala na pravem mestu.

Ne vem, kdo je to izjavil, ampak mora biti nekaj resnice na tem: V ljubezni si večinoma želimo, da bi bili čim bližje nekomu, ki nas bo pustil čim bolj pri miru. O ja, na primer filozofiranje o sexu.

Delno bi se strinjal z zgoraj povedanim. Kaj pomeni postaviti stvar na mesto, kamor spada, ker drugače so lahko trajne posledice? Freud je ločeval med dejanskimi travmami, kot si jih opisala ti in travmami, ki se vzpostavijo retroaktivno in predelujejo predverbalne anksioznosti. V tem slednjem primeru je že korak naprej ustvariti neko travmatično zgodbo, ki naj bi se nam zgodila v otroštvu, ker s tem preneseš nerazumljivo tesnobo v razumljiv kontekst. Tako je Freud ugotavljal, da je bila skoraj vsaka druga pacientka zlorabljena v otroštvu.

Mene pa naj nekdo spusti v Foyles, pa pridem čez en teden ven. Tudi Watkinsa se ne branim.

Zakaj bi travme iz otroštva bile večje sranje, ko smo starejši? Kaj če naše nezavedno ne pozna časa in so vsa sranja v njem prisotna ves čas enako intenzivno?

Če imaš za moto v odnosih Noli me tangere, ne prideš daleč ali pa potrebuješ čudež.

Ko prideš naslednjič v Ljubljano, te častim na živalski vrt. Samo nič futranja.

Linka si nisem pogledal, se pa spomnim, da sem na rojstnodnevnih voščilnicah iz serije Bilo je čudovito leto, za mojo letnico tik pod tem napisom prebral: Homenini prileti v Iran...čudovito leto.

Se nisem prav nič odločil za kapitalizem. So se odličili tisti na vrhu, ki so v tem videli lasten profit in tujci, da so nam oziroma nam še vedno lahko prodajajo blago, ki je pod kriteriji njihovega trga.

Ej, tudi jaz vedno pomislim, ko odprem stran 24ur, da imajo svojstven smisel za ravnotežje. Eno ob drugem, npr.: Truplo je bilo sesekljano na drobne koščke v pepelniku avtomobila; Cunami izbrisal polinezijski arhipelago z obličja Zemlje; Kako urediti pričesko vašemu psu to poletje in Vaginalno plahutanje navdušilo Slovence.

V najširšem smislu je vse, kar ima nek pomen, simbol. Ampak po mojem misliš na simbole oblasti? V sodnih dvoranah po Italiji visijo križi. Nek sodnik ni hotel soditi pod takim simbolom, pa je bil sankcioniran (najbrž ge je inkvizicija dobila, kasneje ) Tak simbol ima moč, da polarizira ljudstvo. Ali pa pri nas, ko so predlagali kip škofa Rožmana - spet polemika o tem, kaj to pomeni. Simboli Tito juge pa ostajajo na osebni ravni del opreme jugonostalgikov kot subkulture. Dosledno demokratičnih družb ni, ker nikjer ni enakih možnosti za izbor kogarkoli, tako da ne vem, kakšne družbe tu misliš. Simboli služijo oblasti, da kot kužek markira svojo last. Včasih v šoli Titovi kipi in jugo grbi, danes pa bi hoteli imeti spet križe.