Antoninus

Po mojem kar drži, da lačni ne filozofirajo, kaj praviš? Razen če ne velja izrek, da so tudi lačni ljudje siti - življenja. A ločuješ med eksistenčnim in eksistencialnim?

Pravo vprašanje je res: Ali je življenje pred smrtjo?

Dajte prestavit za en teden, pa nas pride več Pa še topleje bo.

Naj bo zdravstvo zastonj, če so tudi bolezni zastonj.

Menim, da je res. Tako kot v večini človeškega početja je tudi tu ogromen razpon od sedmih krogov pekla do nebes, bi morda rekel Dante. Ni vprašanje, ali je seks brez ljubezni, vprašanje je samo, ali ti hočeš da je tak.

Če obstajajo ideje za katere je vredno živeti, mora biti vredno za njih tudi umreti.

Se strinjam s Samsonom, da je potreba po kontroli tisto, kar izhaja iz strahu. Prepustiti se pa je težko, čeprav nam vse govori, da je to najbolj smotrno - od religijskih spisov prek filozofov do Libetovega eksperimenta. Ljudje pač nismo racionalna bitja. Shakespeare nkje pravi: Fate, show your power, ourselves we do not own. Če s tem misliš meditacijo, bi pritdril, da je to nekakšen poskus stika, če pa vsakdanji kaos v glavi pa ne.

Nimbus, eno ekonomsko vprašanje, če lahko. Ali delnice nekega podjetja, ne morejo rasti več kot je prirast BDP-ja?

Meni je pa zanimiva smrt nekega patricija, ki jo opiše Seneka v svojih pismih. Bil je dolgo bolan in se je odločil, da se bo izstradal do smrti. (Očitno je bolezen udarila tudi na apetit). Po nekaj dneh stradanja pa je ugotovil, da je ozdravel. Pa se je kljub temu odločil, da bo šel do konca, ker je občutil tak blažen mir, ko je počasi medlel. Družina ga je prigovarjala, naj si premisli, on se je pa samo poslavljal in je šel. Posrečeno je šel na drugi svet tudi Diogen, ki ga sicer precej občudujem. Zadušil se je ob dokazovanju, da lahko lignje jemo tudi surove in je pečenje torej nepotrebno. Će sem že pri antiki pa se spomnimo še najbolj realističnega slikarja ever - Zeuxisa, ki je bojda narisal grozdje tako realistično, da so ga poskušale jesti ptice. Model je pa umrl, ko je prav posrečeno narisal grdo žensko in se tako smejal, da mu je počila žila.

Ampak sončne, ne?

The time is Now...prav tako kot je bil to včeraj.

Meni je všeč, ker je Požar tak pronicljiv, objektiven tough raziskovalni novinar. je pa res, da je dikcija vseh duhovnežev, ki se jim ni treba nič spremeniti: Ker sem nenavezan, lahko počnem karkoli.

Pa še to: Sem tako radoveden, da tudi če me nekdo tretira kot kugo, želim vedeti ali gre za bubonsko ali pljučno kugo.

Samo dve možnosti sta v svetu: eksistenčni ali pa eksistencialni problemi.

To je vse res po psihoanalitski teoriji če hočete zadržati status nadmoči, ne smete puščati moške, da se ukvarjajo z nego otrok.

Aha, eksistencialistična vpršanja Po Camusu je edina vez med človekom in svetom absurdnost. Svet pa je ena velika iracionalnost. Kaj nam preostane: edino resnično filozofsko vprašanje: samomor da ali ne. Ok, tole sem napisal, ker ravno berem Mit o Sizifu, ki je eno najbolj poglobljenih razmišljanj o samomoru, kar sem jih doslej videl. Itak da ni razlike med sanjami in budnostjo. Rekli bi, da je razlika, ker so te med spanjem drugi videli ležati v postelji. Ampak to ti povedo samo, ko si buden Ja, to je zasluga Kanta. S svojimi tremi Kritikami je razparceliral tisto, kar je bilo prej enotno, na znanstveno/filozofsko, moralno in umetnostno. Ne vem, če je bila to čisto njegova ideja, je bila pa ziher sign of the times. In od takrat smo razkosani... Agreed

Kdor namreč ni najprej užival ob pogledu na neko osebo, se tudi ne more vanjo zaljubiti, kdor pa uživa le ob pogledu, je s tem še ne ljubi. Aristotel

Kapitalisti in njihovi privrženci nas poskušajo prepričati, da imamo samo dve možnosti: ali nazaj zgradimo neoliberalni kapitalizem ( ki se je že tretjič izkazal za katastrofo) ali imamo totalitarizem, kar je bad in ojoj in buh pomagaj, ker sta samo dve možnosti in nič drugega. Ti dve "nezdružljivi" možnosti so lepo združili Kitajci, ki furajo kapitalizem v totalitarnem sistemu in to čaka tudi nas, le da bo namesto partije par multinacionalk. Najrajši bi videl uvedbo temeljnega univerzalnega dohodka, ampak tudi SOS trgovine so mnogo boljše od nič. Naprej, socializem

recimo, da je med črnim in belim sivina. Med dobrim in slabim je pa kaj? Med jin in jang tudi ne bi vedel, kaj paše. Torej, kaj je na tem?

Če čarovnice so, potem je imela nekoč Sveta inkvizicija poseben dar pronicljivosti, ki je danes nobena institucija nima več

Ja, drugače bo cel forum moral sprejeti pravo vero.....že diši smodeče se dračje grmad preliminarnih zaslišanj.

O hudo, kdo se je pojavil http://www.clipartof.com/images/emoticons/xsmall2/2404_worship.gif Zdaj pa res narašča strokovnost in izobraženost.

Cankar bi ti čestital. Prava slovenska. Najbrž misliš albižane oziroma katare?

Nimbus, zdajle bo zanimivo gledati trenja s psihoanalitičnega vidika. Naučili se bomo, kaj to pomeni, biti heteronomni subjekt ali kot temu pravi Riesman: človek množice. Te vrste ustroj subjekta sodi vmes med avtonomnega subjekta protestantske etike in patološkega narcisa. Upad pomena avtoritete povzroči, da Ideal jaza vzpostavi vrstniška skupina namesto ateka - subjekt se prisilno podreja. Veliki Drugi nam pove kako in kaj. Nocija avtoritete še obstaja pred drugo svetovno vojno, oče pa je že odsoten (vsaj funkcionalno, seveda). Kaj se potem takšnim subjektom zgodi, ko prihrumijo Nemci? Potrebno je vprašati Velikega Drugega, kako in kaj, seveda, kot vedno. In potem obstaja bistvena razlika, katerega Velikega Drugega bom povprašal, kaj nam je storiti. Učitelja ali duhovnika? Eno vodi k rdečim, drugo k belim. Amapk fora je, da sta obe možnosti zvesti svoji libidinalni ekonomiji in iz nje sledijo povsem moralna dejanja, kar povzroči, da do konca življenja nihče ne bo mogel sprejeti, da je storil nekaj, kar ni bilo OK.

Hitler je bil demokratično izvoljen. Potamanimo demokracijo, ker je itak farsa. Zmaga tisti od katerega si nezavedno ljudi obeta največ ugodja. Živel cesar!