Antoninus

Prvo k najlažjemu vprašanju. Ne, nisem bral Hessejeve knjige. Živalski svet naj bi se razlikoval od človeškega po tem, da je podrejen nagonom. Želja naj bi bila specifično človeška stvar, ustvarjena kot obramba pred goni. Pri živalih se govori o nagonih. Goni so kulturno preoblikovani nagoni. Če je temu tako, potem je takšno življenje seveda možno, ampak si žival Kaj je gon? Gon pomeni, da je nekaj potrebno (No dirty thoughts pls , to je prva izkušnja novorojenčka, še preden ve karkoli, seksualnost po priučena kasneje). Neka napetost se občuti in potrebno jo bo sprostiti. Za Freuda je gon na meji med telesom in duhom in torej tipično človeški pojav. Gon je en tak "nemogoč" pojav, ker se ga ne da reprezentirati ali poimenovati, ker potem ni več gon, ampak že pripada redu refleksivnosti, je posredovan. Verhaeghe: subjekt izgine in naredi prostor nekontroliranemu poletu energije. Na primer višek napada besnila kjer se za trenutek "izgubiš", ekstaza, brezglavi napad panike in podobno. Freudovski Eros kot teženje k Enosti, povrnitev v prvotno nerazcepljeno stanje. Obramba pred njim je Thanatos. Gon je pogoj za užitek, ker moramo sebe pustiti zunaj. Zato "jaz" ne mara užitka. Vse kulture so predpisovale omejitve uživanju. Samo mi smo kao napredni in imamo ideologijo: Uživaj!... Ali gon teži k potopitvi v čutni svet? V svojem bistvu ne, ker gre za iskanje izvorne celosti, ki je izgubljena. Se pa s posredovanjem Drugega goni oblikujejo okoli določenih organov, tako da se napetost potem lahko sprošča skozi seksualnost, ampak to nikdar ne zadovolji. Vedno obstaja efekt: Še! Torej ne gre za čutni svet. Najtežje vprašanje Od kod Lacanu izjava, da je človekova želja vedno želja Drugega? Ego ni Drugi, je samo drugi. Je pa dan od Drugega. Prvi Drugi je mama mOther (ali pač kdor te neguje po rojstvu), naslednji Drugi je oče (če sploh je..danes problem ), nato simbolno polje kulture v katerega si vpet in nato še kdo drug, kar je odvisno od tega, kako ti je ratala socializacija, ampak pustimo zdaj to... Dojenček zajoka. Mama reče: Aha, otrok je lačen. Zdaj mora otrok, ne samo jesti, ampak interpretirati napetost oziroma manko, ki ga je spravil v jok kot pomanjkanje hrane. Ampak to je v bistvu interpretacije mame oziroma njena drža do latnih gonov. Tako mama ustvari odgovor, ki vsebuje njeno željo. Drugi ustvari željo, ki se ji mora otrok podrediti, da dobi odgovor na lastni manko. S to željo se identificira. Subjekt prevzame nase odgovornost za odgovarjanje na željo Drugega. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da Drugi nikdar ne more zapolniti našega manka, kar nas lahko goni k menjavanju drugih celo življenje. To dejstvo ima potem še zelo pomembno vlogo v nadaljnem razvoju subjekta itd... ampak tako na hitro. Še en učinek tega: Ta interakcija je prototip vseh nadaljnih odnosov: Nebogljen dojenček se obrne na drugega z jokom. Tenzija v meni je povezana z drugimi. Drugemu sem pripisal dolžnost in moč razbremeniti mojo napetost. Odnosi so zanimiva zadeva

Pričakujem , da se bo večina prisotnih strinjala s tabo.

Kaj naj zdaj, ko je definicij inteligence vsaj toliko kot ljubezni. Ljubezen je odvisnost, to ti lahko povem.

Japs, bi se kar strinjal Praviš:jaz vem, da nisem svoboden. Jaz je drugi, pravi Lacan in to misli čisto dobesedno. Ta jaz je nekakšna refleksivna distanca do samega sebe. Užitek je možen, če jaz izgine in pride do neposrednosti, drugače bi vedno samo opazovali samega sebe. To je hkrati zaželjeno stanje in stanje, ki se ga bojimo, saj pomeni izgubo subjekta. zato si uživanje vedno omejujemo. In tudi zdaj, ko imamo prvič v znani zgodovini v naši družbi imperativ: Uživaj!, iščemo nove omejitve (dogovore) in askeze. Paradoksalno zapoved uživanja zmanjšuje užitek, prepoved pa vzpostavlja željo po njem. V bistvu smo izumili željo, da bi se zoperstavili gonom, ki zahtevajo takojšno zadovoljitev, želja pa je večno odlašanje, saj je ene vrste užitek lahko že v želenju samem. Gon pa teži k enosti in je poguben za subjekt, ampak nekako se mora dati preseči tudi to in potem nirvana I guess.

V eni drugi temi je spet večno vprašanje, kaj je usoda in ali sploh je...itd...To pišem sem, da nekam prenesem gon, da bi že n-tič povedal svoje mnejnje o tem. Tokrat se vzdržim. done Drugače pa je tu še ena zanimivost. Večkrat se je že zgodilo, da sem citiral kakega filozofa, včasih zahec včasih zares, pa je bil naslednji post potem neko kvazi zaskrbljeno, zaigrano vprašanje: Ja, kaj pa ti misliš o tem? Češ, vsakdo mora izhajati iz sebe, kjer nas učijo, da je neka zakladnica idej in vednosti, avtonomnosti, itd...Pa je res tako? Če jih ubogam, ali potem še izhajam iz sebe? Namesto, da bi izšel iz sebe, ki sem po razmisleku ali čutenju našel neko strinjanje s nekom drugim, moram zdaj ubogati druge in si hitro nekaj izmisliti! Kaj pa je tako originalnega pri tistih, ki kao pišejo po lastnih impulzih? Ponavadi samo izražajo identifikacijo z enim od prevladujočih miselnih tokov v družbi. Največkrat gre za dva imperativa: Bodi strpen! in Uživaj! Ti dve zapovedi imamo namesto 10 zapovedi in kdor ju krši je neoheretik. Kje je svoboda?

Torej med nosečnostjo dobimo spolno usmerjenost? Hecno je tudi, da če bi gen za homoseksualnost obstajal...le kako zaboga se je prenašal?

Še utrinek današnjih predavanj: Ugovor: Aristotel v svojem VII. zvezku Fizike pravi, da se stanje zdravja inu bolezni da povezati tudi z naravnimi vzroki. Največji teh vzrokov je vpliv zvezd. Toda hudiči ne morejo vplivati na zvezde. To je mnenje Dionizija v svoji epistuli S. Policarpu. Tako je evidentno, da demoni ne ustvarjajo permanentnih sprememb na človeškem korpusu. Še več, sami zlodeji so uklonjeni vplivu zvezd, kajti čarodejniki motrijo zvezde, da bi jih evocirali. Od tod sledi, da imajo coprnice še manj moči, kajti že demoni lahko delujejo samo skozi iluzije. Odgovor in kazen:Tu se soočamo s tremi heretičnimi napakami. Nekateri pripisujejo strašno neumnost S. Tomažu. Trdil naj bi namreč, nezaslišano, da magija sploh ne obstaja, da obstaja samo v domišljiji, ko efektu pripišemo napačen vzrok. To mnenje je v konfliktu z avtoriteto svetnikov in popolna nezvestoba Nauku. Iz lastne izkušnje vemo, da so nekateri hudiči angeli, ki so padli na Zemljo, in trditi, da zlodeji nimajo učinka, je popolna herezija. 18. poglavje Devteronomija narekuje pogubo padarjem in coprnikom. Tako tudi Levitcus pravi: Obiskati šlogarja ali coprnika je fornikacija s tema dvema. Sploh pa Peter iz Palude v svoji doktorski dizertaciji navaja, kako je mnogim poganom bila onemogočena karnalna kopulacija zaradi posredovanja demonov, ker niso sprejeli naše Vere. Zato razglašam že samo vprašanje za rahlo do pretežno heretično in nalagam bezanje nosne votline z vročo grebljico ob recitiranju Kateheta. Amen

I Iz učnega gradiva. Ex libris: Malleus Maleficarum, Introduction, p. XV: Finski čarovniki so prodajali veter mornarjem, ki so obtičali v luki v zatišju. Veter je bil zaprt znotraj treh vozljev v vrvi. Če si razvezal prvega, si dobil blag vetrič, če drugega burjo, če tretjega pa hurikan. (To je izvedel Olaus Magnus pri zasliševanju)

The best, itak se o tem pogovarjava v eni drugi temi.

Domnevam, da boš to ti, ko se ti bo zgodilo kaj groznega. Za razliko od momenta, ko se bo zgodila kaj lepega in si boš zasluge za to v celoti pripisala. Tako pogosto delujemo.

Se razume, dostop do misterijev cocine plenisime imajo le visoki posvečenci, novici pa dosežejo gustatorni klimaks le na Cvetno nedeljo ko prelat Starvacij postreže z močnikom.

Ja, to da je ženin mož oče otroka je aksiom naše kulture. Nedokazljivo do genskih testov, čista vera, ki obstaja še danes. Itak pa je oče socialna funkcija in ne biološka. Moškemu se pač pokloni naziv oče in to je to.

Najprej je potrebno opraviti preizkus z raco. (Točen potek imaš v enem mojih prejšnjih in Porneliusovih postih na linku). Potem pa pobaram mati prednico pri kapeli svete Grosovilde iz Toleda, če ima kakšno prosto kamrico z ležičem iz trstičja in brinovega bodičja...

Upam, da nisi črna mačka režalka, ker bi to zahtevalo veliko terapije in eksorcizma.

Saj pravim, nehvaležen poklic. Le redki dojamejo plemenito poslanstvo in prestiž, ki daje prerogative na pojedinah.

Itak, glede na stroške .

Klinična praksa psihoanalize prepoznava samo dva tipa žensk v slovenskem nezavednem: kurbe in matere, ki ne seksajo

S tem, da če ni libida tudi ni zadovoljitve se pa lahko samo strinjam. Ne strinjam pa se, da hormoni določijo objekt gona.

Ja, kaže da je bila hrana nekoč na prvem mestu. Če sta dva seksala skupaj še ni nujno pomenilo, da sta lahko jedla skupaj. (To se spomni vedno, ko greš s kako žensko na kosilo ) Bojda tudi arheološki ostanki kažejo, da se je lahko kdaj homo sapiens tudi znašel na meniju, če je bila stiska - hrana je bila najbolj iskana dobrina in okoli nje spleteni prvi tabuji. Ampak tudi to je bolj naše ugibanje, kaj se je v zgodovini dogajalo...sigurni ne moremo biti. Sklepa se po nekaterih kulturah, ki še obstajajo kot matrilinearni klani in po mitologijah. Ko sta mama in fotr prvič sedla skupaj k jedači, pa se je pojavil problem: komu zdaj pripada otrok? Prej je bilo vse jasno, ker je uporaba hrane strogo razmejila Nas in Njih. Potem pa se je začel ves proces prepoznavanje očeta - tako da to ni kar nekaj naravnega imeti funkcijo fotra, ampak si je bilo treba to pridobiti No, kaj bo danes za večerjo...

Itak skoz pravim, da človek ni racionalno bitje. Večkrat sam sebe opazujem ob iracionalnih dejanjih. če v nekaj racionalno ne verjamemo, nam to sploh ne preprečuje, da bi delovali, kot da verjamemo. Pri odnosih pa še najbolj, ker smo matrico za odnose prejeli še preden je v nas začel poganjati kakšen racio.

Menim, da je čas, da se inkvizicijski poklic bolje predstavi javnosti, da se bo več kranjske mladeži postavilo v bran pekleščkom. Za začetek napovem, kakšen bo moj kurikulum prihodnji semester na univerzi v Cologni, kjer je Dekan Svete Teologije sam Lambertus de Monte: Zbranim nadebudnežem bom v prvem sklopu predavanj odgovoril na naslednja vprašanja: Zakaj je zanikanje čarovništva herezija par excellence? Mar sukubi in inkubi lahko zaplodijo otroke? Zakaj so ženske večinoma zasvojene z zlobnim vraževerjem? Ali so čarovnice sposobne rokohitrstva po katerem se ustvari iluzija, da je moški ud popolnoma ločen od telesa? Vse to in še več v študijski literaturi: Malleus Maleficarum (Der Hexenhammer za tevtonce), Sprenger, Kramer Dodatna študijska literatura: Practica Inquisitionis hereticae prauitatis, C.Douias Maleficos non patieris uiuere. Tole pa bo sodilo v predmet osnove teološke logike.

V bistvu verjetno ne...ali pa tudi ja, ker je lahko usoda družbe odvisna od tega. Zame je to firbčnost. Kako to sprejemati ali ne, je pa že druga pesem. tukaj sem govoril samo o genezi, ki nima nobenih vez z vrednostnimi sodbami. Socializacija je tako nepoznan proces, da se nam samo nekaj malega sanja o fragmentih, vzgoja pa je samo njen majhen drobec. In prav tam tiči ključ do človeške seksualnosti....nekje v temnih globinah nezavednega prenosa kulture. Error: no logic

Tudi volčji otroci so imeli hormone pa nič seksualnosti.

Hej, Nimbus, še nekaj mi je kapnilo glede ujca. V matrilinearni družbi obstaja klan formiran okoli materinih krvnih sorodnikov in ostali so outsiderji. Tako je ujec zavezan, da bo lojalen do otroka oziroma bo vzgajal, ker je to edini moški, ki sme priti blizu. V nekaterih takšnih družbah obstaja za vse materine brate in sinove s strani otroka isti izraz: stric. Zato je v takih družbah bistveno razlikovanje med materinimi brati in očetovimi brati. Beseda ujec je taka ostalina arhaične preteklosti v slovenski kulture...kot tudi na primer to, da se potencialni partner predstavi domačim tako, da skupaj obedujejo...danes samoumevna gesta praznega pomena, nekoč pa very big deal.

Jaz se sprašujem na splošno, kot sem hotel povedati že zgoraj. Starši najbrž res ne vzgajajo otroke v tej smeri. Teorija ni moja Ampak po mojem lahko prirojeno kar izključimo. Prirojena je na primer prepoznavanje sladkega okusa pa nekatere funkcije vegetativnega živčevja. In če ni prirojeno mora biti dodano.