Antoninus

Najbrž je na svetu samo še ena težja naloge od vzgoj otroka - vzgoja dveh otrok.

Rosa Luxemburg : Accumulation of Capital

Povej mi, česa te je strah, pa ti povem, kakšne fobije imaš.

Eno vprašanje: Sem firbčen, kakšne metode izvajaš in kakšno teoretsko podlago imajo?

Gor greš samo tako, da gre nekdo drug dol. Bankroti in krize - vsakdan kapitalizma. Štartna pozicija zelo pomembna: odvisno od tvoje pozicije v sistemu. Profit nemogoč brez izkoriščanja - vrednost ne nastaja iz nič.

V današnjih časih, bi rekel, da je ljubezen razkošje, ker nas sistematično prepričujejo, da si je ne moremo privoščiti.

Samo v praksi nihče noče biti povezan z njim. Je pa še kako teoretsko uporaben za razmišljanje. Evo seznam nekaterih avtorjev, ki so neugodni za sistem: Marx, Freud, Lacan, Levi-Strauss, Mead, Foucault...

Ej, tole bi pa tudi jaz rad odpravljal. :xx!:

Ok, tokrat sledi pojasnilo. Prototip odnosov sta odnos mati-otrok, katerega otrok pred rojstvom in kratek čas po njem dojema kot celoto oziroma šele naknadno mu je jasno, da njegove potrebe in njihove zadovoljitve izhajajo iz dveh različnih virov. Spomin na to celostnost, pa četudi je obstajal samo kot otroška fantazma,pa se ohranja in ustvarja težnjo po iskanju idealnega odnosa, ki seveda zahteva ekskluzivnost. Od tod pravim, da imaš to skupno z vsemi, ki so bili v maternici - težnjo po partnerski ljubezni. Namesto Alana pa ne odgovarjam. Ima svoja stališča.

No, pa imaš nekaj skupnega z vsemi, ki so bili kdaj v maternici.

Ja, v tem se vidi, kakšne vrednote imajo. Kako lahko se je preseliti iz CK v Stolnico. Janša je postal demokrat zato, ker ga partija ni hotela. Greš pač po drugi poti do oblasti, samo da prideš... Drugače pa nisem za odpravo privatne lastnine. Sem pa definitivno za prerazporeditev bogastva, da se odpravi absolutna revščina. In kakšna revolucija ne bi škodila. Čeprav se bo v Sloveniji zgodila najbrž nazadnje. Marx mi je pa super, ker dobro predvidi, kako bo blago nastopilo namesto medčloveških odnosov, ki sami na koncu postanejo blago, kar je evidentno danes. Pa dialektična nasprotja med videzom in bistvom, npr. med profitom in presežno vrednostjo. Še najbolj mi je pa všeč, da kot nekakšen predhodnik strukturalistov, zagovarja, da so naše potrebe in zavest določene objektivno in nismo nekakšni svobodni subjekti, ki na trgu iščejo zadovoljitev svojih naravnih in univerzalnih potreb.Tolk o politki.

Seveda teži k izražanju, zato pa so zaljubljeni tako high - končno so dobili razlog za izražanje ljubezni....ali pa so tako down, ker je ne morejo.

Se strinjam, Je pa najlepše biti zemljiški posestnik in pobirati rento...rento od česa? Pravijo, da od zemlje, ker bojda zemlja daje vrednost. Kot pa si že napisal, vrednost dobi od dela vloženega vanjo. Zakupnik plača posestniku rento, preostanek presežne vrednosti iztisnjene iz delovne sile pa pospravi sam. Industrijskega kapitalista mora ves čas skrbeti ali bo akumuliral dovolj kapitala, da bo lahko širil produktivnost in obstal v boju s konkurenco, zemljiški kapitalist pa nima takih skrbi. Je hecno, kak zemlja dobi vrednost. sama po sebi je ne poseduje, ker ni produkt človeškega dela, a vseeno se jo da uporabljati za proizvodnjo agrarnega blaga. potem se pa določi njena vrednost fiktivno, kot se določi delnicam na donos s kapitalizacijo dohodka - na dohodek zemljuišča se enostavno gleda kot na obresti kapitala - in, čarovnija, cena je tu. O Habermasu sem bral v Teorija vrednosti in cen by Nada Sfiligoj

Ja, to je bil Malthus in njegov zakon padajočega hektarskega donosa. Na nekem hektarju lahko povečuješ pridelek s tehnologijo in bolj kvalificirano delovno silo. ampak prideš do točke, ko ne moreš pridelka več povečati, pa če se postaviš na glavo...potem gre pa vse samo navzdol, ker se izčrpa zemljišče. Malthus pa ni računal, da bodo pač eni stradali, drugi pa preveč jedli, pa kakšno hidroponiko tudi ni upošteval in najbrž še česa ne. O vrednosti: Že Aristotel razdeli vrednost na uporabno in menjalno. Marx nato pravi: menjalan vrednost izhaja samo iz človeškega dela. Pa pravijo na to meščanski ekonomisti: ne, ne , ne...vrednost izhaja iz relativne redkosti in koristnosti. Ja, seveda, pravi Marx, zlato je redko v zemeljski skorji, njegovo iskanje je človeško delo, ki je nato vrednost v tej kovini. To so v bistvu še vedno nerešene debate...odvisno od tega ali si desen ali lev, kam se boš postavil.

Berem, da tudi tako velikemu intelektualcu kot je Habermas, bojda ni jasno, kaj je to amortizacija. Po njegovem Marx dobro opiše stanje v svojih časih, potem se pa zgodi razvoj tehnologije, kot vodilne produktivne sile, ki je izvor presežne vrednosti. Halo! Samo delovna sila ustvarja novo vrednost, tehnologija pa vrednost le prenaša z obrabljanjem na produkte dela. Prav tako nekateri trdijo, da lahko kapital in zemlja nekako proizvajata novo vrednost. Od kje?

Medicina in s tem psihiatrija sta biološki determinizem - vsa naša stanja se kao dajo pojasniti s procesi v materiji. Če možgani ne delujejo tako, kot bi po njihovem morali, jih lahko narkotizirajo do te mere, da pač delno prenehajo delovati in pacient je ozdravljen. Bojda je prepoved elektrošokov slovenski unikum, ker je to najboljša metoda za predramitev tistih, ki so tako depresivni, da niti govoriti ne morejo. Sploh pa sem za to, da se ljudje nehajo zdraviti po psihiatričnih metodah in rajši prešaltajo na psihoanalizo, ki si vsaj ne domišlja, da kaj ve. Naj živijo prave znanosti - tiste, ki vedo, da nič ne vedo. Še kako prav imaš. Foucault v eni bukvi analizira, kako se bolnica razvije iz zapora in kako se iz neškodljivih norčkov hkrati razvijejo psihiatrični bolniki, ki jih je potrebno zdraviti. Kateri tisoči še vedno trpijo in so trpeli zaradi njegovih zablod? Seveda je imel nekaj zmot - veliki umi delajo tudi velike napake. Od kod tak gnev? Jaz ga vidim čisto drugače.

To me spomne na Talesa iz Mileta, ko mu je folk težil, da je reven in nekaj postopa in filozofira tam brez veze. Tako kot danes pravijo vsem ljudem, ki ne oponašajo mravelj. Pa je pokupil na kredo vse oljčne preše v tistem kraju Grčije, kjer je bil ter na veliko zaslužil z monopolom olja. Potem pa se je spet vrnil v staro življenje. Povedal jim je, da je to naredeil samo zato, da dokaže da ni neumen, ampak da se mu zdi škoda časa za tako bedne stavri, ko pa lahko razmišlja o marsičem zannimivem...Ja biti svoboden. Dokler ne pride do revolucije, bo to samo stanje duha - biti osvobojen kompulzivnosti akumulacije in biti prost vseh odvisnosti...tudi to ni kar tako.

If it wasn't for bad luck I wouldn't have any luck at all.

se bom kar strinjal z Aliano. Do 5 leta se otrokovo učenje bistveno razlikuje od kasnejšega v tem, da se mu s tem oblikuje nevrofiziološki sistem. V tem obdobju se ustvari tisto, kar bo izvajal celo življenje avtomatično. Zato sploh ni nikoli prezgodaj za učenje.

Amen. Kar se pa ekonomskega sistema tiče, se pa čisto strinjam. Treba zagotoviti nek dostojen minimum s temeljnim univerzalnim dohodkom, potem pa območje nategovanja in računovodskih čarovnij, če tako hočejo...pa morda omejiti navzgor dobiček, da imajo vsi lahko temeljni dohodek. To je tudi edino smiselno. Meščanska ekonomija zagovarja, da ima vsakdo bodisi kapital, rento ali delo in od tega dohodek. Vsi trije viri kao ustvarjajo vrednost, čeprav je jasno, da samo delo ustvari dodano vrednost.

To je triumf oblasti nad ovcami. Ukinitev vsake teorije iz šolstva in glav ljudi. 90% preboja v vednosti je prišlo skozi teorijo. Tudi če se ukvarjamo z empirijo, se še vedno moramo vprašati, kaj izsledki pomenijo, ali pa bi to rajši prepustili drugim? Hvaležnost, da se nam ni treba ukvarjati s teorijami, povzroči samo to, da teorijo in s tem tudi prakso vladajočega razreda privzamemo kot samoumevno. Odklanjanje teorije in mišljenja je deklariran bankrot duševnega življenja. Naj živi filozofija!

Naj nekdo prebere kakšnega Kanta s hitrim branjem in nato razloži, za kaj se gre.

Fascinantno je dejstvo, da lahko ustvarjamo novo in novo vrednost, ne da bi ustvarili en sam nov atom materije. Danes bi vsakdo, ki naredi nek izdelek in mu ga nato nekdo drug vzame brez kakršnekoli kompenzacije, vpil, da je bil okraden. Delo ti da občutek lastnine. Ko človek izgubi svojo zemljo (evo ti lastnine ), nima ničesar za tržiti, razen svoje delovne sile. Razlastninjenje je torej eden od pogojev nastanka kapitalizma. Ker pa zakon ohranitve snovi velja v svetu vedno in povsod, je vrednost vsakega blaga lahko samo seštevek vseh vrednosti surovin in dela, ki ga blago vsebuje. Zato je potrebna goljufija s presežno vrednostjo, da pridemo do profita. Vsaka surovina tudi že vsebuje neko delo, vsako orodje vsebuje delo. Prav tako vsebujejo delo surovine tega orodja in orodja za izdelavo tega orodja in tako (teoretično) nazaj v neskončnost. Za nekaj ustvariti je že potrebno nekaj imeti, po domače povedano. Tu nastane problem začetka produkcije pri človeški vrsti. Kdo je ustvaril presežek fiksnega kapitala, ki je potreben za produkcijo in s čim, saj le-ta prav tako potrebuje fiksni kapital za svojo produkcijo? Letni proizvod blaga v neki družbi mora imeti neko bazo v produkciji prejšnjega leta. Kako se tak ciklus lahko začne? Sredstva produkcije in socialna organizacija dela se ves čas spreminjata: tolkači se nadomestijo z ostrim orodjem, kamen se nadomesti z bronom in železom, ročno delo s stroji ipd, vedno pa so za ustvarjanje potrebna neka predhodna sredstva...Od kje zdaj tu naenkrat vznikne lastnina produkcijskih sredstev? Tako na prvo žogo bi rekel, da je potrebno nekoga oropati in mu vzeti sredstva...ampak od kje ima ta, ki je bil oropan ta sredstva, kajti za njihov nastanek so že bila potrebna sredstva ...Toliko zaenkrat o začetkih...pustim nerešeno Lastnine pa, kot praviš, je primarno morala biti manifestacija moči. Kajti ni razloga zakaj bi prav ti razglasil nek kos zemlje za svojo in ne kdo drug, še preden bi na njej karkoli počel. Po mojem se je pojem zemlje kot lastnine razširil z začetkom agrarnih družb v neolitiku, ki so prvič ustvarila presežek hrane, ki ga je nato bilo potrebno varovati. Ker pa si lahko predstavljamo tudi lovca in nabiralca, ki se buni, kje je njegovo kopje, bom zaključil tako: Lastno delo vedno prevajamo v lastnino. Tako si nekdo lasti kos zemlje s tem, da ima pot, ki jo je opravil, da jo je odkril, za svoje delo. Tako so si pomorščaki lastili novo odkrite dežele. Tudi če pride do anarhije in popolnega razlastninjenja bo nekdo še zmeraj zvezal dve palici skupaj in temu rekel: moje. Resnica pa je, kot si rekel, da je vse že dano. Ampak ker je to bilo jasno samo prakomunistu Jezusu Kristusu, Budi in še enim par podobnim, sem jaz zato, da se dosledno upošteva, da delo pripada tistemu, ki dela in se tako zruši kapitalistični sistem, da delavec dobi plačano celotno delo, kar je edino pošteno. Pa še ironija bo, ker ena od floskul kapitalizma pravi, da velja, kar sam storiš in da je tvoj trud vedno poplačan in podobno. Če bi se kapitalizem držal lastnih floskul, ne bi mogel obstajati.

Res je. Drugače so pa stvari kot na dlani: Če je knjiga vredna branja jo damo na vodo, da vidimo, če plava. Če plava, ugotovimo, kaj tudi plava...npr. majhni kamenčki in morda tudi raca. Nato to zadevo stehtamo in primerjamo s težo knjige in nam je vse jasno. Tako veli inkvizicijski almanah.

Tudi meni je najbolj všeč Marxovo pojasnilo nastanka vrednosti. Ostali klasični ekonomisti so trdili, da vrednost nastane v cirkulaciji, on pa ja pokazal na produkcijo. Drugače bi veljalo, da presežna vrednost nastane iz nič oziroma ima kapitalist neko magično sposobnost creacije ex nihilo. Itak da ne potrebujemo teorije zarote, ker je ekonomski determinizem bolj zajeban od vseh zarot. Na primer,zdaj komaj čakajo, da uničijo okolje, da ga bodo lahko umetno proizvajali in tržili preživelim.