Pred razvojom možganskih centrov, ki omogočajo razumsko učenje se učimo behavioristično. Dražljaje, ki jih prejemamo iz okolja asociiramo z dogodki, ki sledijo. Pred dojenjem je npr. določen vonj, določena barva (mamina jutranja halja npr.), določena telesna temperatura, določen srčni utrip in morda še kaj, kar kasneje nikdar več zavestno ne zaznavamo. Ti dražljaji so dojeti parcialno - ne vemo, da pripadajo eni osebi (mami). Vemo pa, da napovedujejo ugodje. To ostane v nezavednem kot zadeve za katere ne vemo, da jih vemo in ima v odraslem obdobju znameniti učinek fatalnosti, ko nezavedno prejmemo te dražljaje in: Prihaja ugodje, give me more, I am all yours baby There is something about you, but I can't say what even if my life depended on it.