Antoninus

Pri astrologiji ne bomo odkrili nobene kavzalnosti, pa če še tako proučujemo gravitacijo in magnetizem. Ugotavljalo bi se najbrž lahko le statistično. Rišiji pravijo, da se vpliv planetov nanaša na astralni magnetizem in sile, tako da dokler ne prodreš v meditaciji do astrala lahko samo veruješ Blagor tistim, ki verujejo, ne da bi videli...al kako je Jezus dejal. Tudi sam sem vernik, predvsem vedske astrologije Vsi tisti, ki pa se ob tem ne počutijo dobro, naj se tolažijo z izjavo Schopenhauerja, ki je nimam za resnično, je pa posrečena: Višek egoizma je misliti, da imajo vrteče se skale v vesolju kaj opraviti z našo miniaturno eksistenco.

Jaz nimam nobene smiselne obrazložitve za ničesar...vse se lahko z radikalnim prevpraševanjem privede do absurdov - pa se nič ne sekiram.

Ni panike. Tu sem se malo igral filozofijo - mislil sem to, da nam že sam konceptualni aparat, ki ga razvijemo v družbi onemogoči, da bi izkusili takšen ideal. Partnerja že zaznavamo kot nekaj potencialno in zelo verjetno zamenljivega, ker smo pač rojeni v takšen diskurz (splet praks in besed). Zato ne moremo izvedeti, kako bi bilo celostno (z duhom, umom in telesom) z eno osebo - zaradi lastnega zaznavanja sveta.

Tantra, parampara ne pomeni nujno brahmacharye. Tudi grihaste imajo lahko učitelja prav tako kot sanyasini. Nisem v Hare Krishna gibanju ali kakšnem podobnem gibanju, tudi sikh nisem. Nisem brahmachari, tako da ne vem nič o boleči vodi, ne o jelenskih ali kegljalnih vajah. Zerkalo ima povsem prav - guru shyshia ne pomeni nujno celibata.

To, da je, bi veljalo, če bi bili ljudje zgolj telesnost in nič drugega. Se pa strinjam, da je bolj modro zamolčati, da v modernih družbah ne moremo izkusiti tega partnerskega ideala....

Zato pa ni edini.

Zerkalo Mhnja, morda bi bilo res bolje reči edini kot stalni.

Vprašanje je ali danes sploh kdo lahko ve, kako je biti s stalnim partnerjem. Paradoksalno je primerjati avanturo s stalnim partnerjem medtem, ko se le-ta dogaja, kajti staknega partnerja ni. Pa tudi vnaprejšnje dopuščanje možnosti, da se avantura kdaj zgodi, pomeni, da partnerja pač ne smatramo za stalnega. Ali kdo potem sploh ve, kako je seksati s stalnim partnerjem?

brez kondoma nikamor. Še na kavo ne. Zakaj ne na kavo? Ker je seks z ljubimcem veliko bolj nepredvidljiv šport kot seks s stalnim partnerjem in nikoli ne veš, kdaj in kje se ti lahko zgodi. Ta stavek je nekoliko čuden, saj v tej situaciji nimamo več stalnega partnerja.

guru shyshia parampara je moj vsakdan.

Točno tako, najprej naj se do tam pride, potem pa naj tisti, ki jim je dolgčas, skočijo nazaj v nižje sfere po kak časopis....

če imajo lahko Italijani fašizem nazaj, zakaj pa mi ne bi imeli dobre Svete inkvizicije? Da ne bomo zaostajali za Evropo. S tem se pa nikakor ne morem strijnati! Gre namreč za dva mala deška angelčka.

Kar je zgrajeno na rajasu, ne traja dolgo. Strast je tisto, kar je pri odnosih zasvojljivo in spremenljivo. Moderno potrošništvo odnosov pač slavi strast kot "tisto", brez česar ni nič v odnosu oziroma odnosa sploh ni, zato pa ljudje niso več sposobni odnosa, ampak samo odnosov. Strast naj seveda bo, vendar ne kot sama sebi namen, če hočemo kaj trajnejšega. Za kakšno globje doživljanje je prijateljstvo bolj pomembno.

Točno to...kakšen konflikt: čim bolj raznoliko, hkrati pa iskanje neke stabilnosti, trajnosti in globine. Ne more biti oboje. Tu je vprašanje, kaj ti je bolj pomembno: čustva ali strast.

Dejal je tudi, sa je denar vir vsega zla...

He he, nek pastor v Ameriki razlaga, da je vesolje samo 4000 let staro, ker sonda ob pristanku na Luno ni potonila v obilici prahu.

Če se nam res bliža ena taka masa, se mora to poznati tudi pri gibanju Sonca - njegova os bi morala bolj opletati...a je kdo kaj takšnega opazil?

predstavljaj si, da je to res in da kontrolirajo vse profesionalne in amaterske astronome po svetu...kakšne kapacitete morajo imeti.

he he, celebrity believers: Mel Gibson - ultrakonzervativni kristjan s pijanskimi izpadi - I want to believe too Zdaj pa resno...ima kdo kje kak astronomski (antični koledarji, rebusi in ugankarstvo odpade) dokaz ali vsaj utemeljen sum, da en tako ogromen planet kroži nekje blizu nas?

Čestitke Bog Je.

He he, na drugih krajih imajo pa vse dokazano, a ne Samo v katoliških državah so te zadeve dokazane.

Reči pa je treba, da je inkvizicija vendarle bila napredek. Da niso smeli več soditi brez inkvizicije, pomeni, da so morale biti preiskave. Kardinal Ratzinger

Ja, to tudi mene zanima...Kje so še kakšni realisti, kajti s pojavom Wittgensteina ali pa še prej Sausserja, človek več ne govori jezika, ampak jezik človeka. Lacan ni lingvistični redukcionist, čeprav bi mu kdo to na prvi pogled očital. Ima zelo zanimivo tezo, kako je cena za vstop v Simbolno (jezik) izguba samega sebe in ta manko biti je konstitutiven za subjekt. Hribar pa dobro pokaže, da Lacan nima razčiščene pojme o biti in eksistenci. Valda ga primerja s Heideggerjem in raznimi modusi biti in eksistence...Bom o Heideggerju kar v Fenomenologiji prebral, ko bom imel čas Vprašanje je, če je možna izkušnja subjekta iz časa pred vstopom v jezik...Jaz bi rekel, da je. Ampak a temu potem lahko rečemo subjekt ali sploh karkoli. pO mojem ne....

Evo, kje se Lacan najde pri Heideggerju: Kjer manjka beseda, tudi stvari ni. Ko je najdena imenujoča beseda, je najdena tudi stvar sama. Bit ustvari šele beseda. Heidegger v Hribarju

Itak na tak način je politika zdrava....ostalo pa v podpisu.