Seveda se je od nekdaj seksalo po celem svetu. Ampak na Vzhodu seksualnost ni bila problematizirana - smatrala se je za nekakšno vrsto umetnosti. Vsaj do kolonializacij in globalizacij in podobnih nevšečnosti. Vprašanje je: zakaj je seksualnost na Zahodu razumljena kot tisto, v čemer se pojavi resnica o samem sebi? Zakaj je družba obsedena s seksualnostjo (tako v smislu, da jo ves čas zatiramo, kot v smislu, da smo prepričani, da jo zatiramo)? Foucault pravi, da to izhaja iz katoliškega rituala spovedi, v kateri je zahteva po izpostavljanju resnice o sebi že vedno seksualna. (To počnemo tudi sedaj: spovedujemo se staršem, partnerjem, forumom....in s tem ustvarjamo resnico o sebi). Potem imamo psihoanalizo, ki itak išče bistvo človeka v seksualnosti, pa medicino, ki je prekvalificirala homoseksualnost iz prepovedane prakse najprej v bolezen, nato pa v posebno vrsto človeka (homoseksualec). Pa pedagogiko... Vse to je znanost, ki se je razvila na Zahodu in nam dala zadeve in pojme, ki jih imamo zdaj za samoumevne. To je razlika med zahodom in vzhodom.