Antoninus

O, Tinka, fajn iztočnico si dala. Res je še nerešeno vprašanje kolio družbene strukture določajo nas in koliko mi njih. Ti si se izjasnila za interakcionistko - verjameš, da družbo ustvarjajo naše interakcije. Jaz sem pa bolj pristaš strukturalistov, se pravi da nas določajo družbene strukture. Še več, ljudje potrebujejo in izsilijo zglede, zato potrebujemo eno fajn avtoriteto. O splošnih merilih pa sploh ne razmišljamo več, ker jih ponotranjimo ter nato objektiviziramo kot kaj se dela in kaj ne. Sorry za filozofiranje, sam kaj čem, ko mi ful paše. Upam, da boš kaj finega kontrirala.

Ne vem, če si tole čist zadela....Hotel sem samo reči, da je zelo težko razvijati neko bližino, ko se zraven zavedaš, da lahko en klic ali en obisk ali en karkoli preveč že postane odvisnost v očeh drugega. Kaj je v modernih odnosih še v mejah dveh avtonomnih osebkov, ki sta skupaj in kaj je že patologizirana odvisnost?

Ko so dobili lastne oborožene sile.

že res, ampak tu ne bom uporabljal jezika avtonomnih pokrajin.

Preemancipiral. Samo nadlegovan moram biti na pravi način, pa bo cool. problem modernosti: Kako imeti stike in hkrati ohraniti to visoko opevano avtonomijo, ki lahko prevede vsakršno povezavo v odvisnost? A si ti v Fužinah?

Evo, konc šihta....fajn bodite in ne pozabite....(pozabu). skratka, ne jemljite zdravil.

Mogoče postavimo štant na Prešercu. Drugače se pa ziher enkrat dobimo.

Strogo klinična definicija je multipla. Jaz uporabljam bolj široko - to je nekdo, ki zanemarja bodisi namerno ali nenamerno nenapisana pravila družbe. Poglej samo zgornji primer iskrenosti : Kot sociopat se ne zavedaš, da se neki ženski ne reče kar naravnost: všeč si mi in pa: strah me je. Potrebno je delovati drugače, pa četudi oba akterja točno vesta, za kaj se gre.

Kakorkoli že, spremenil se ne bom. Vabim pa ostale sociopate v družbo - se bomo imeli fajn, pa tudi uživati ne bo potrebno.

jaz grem pa malo na Status Quo pogledat.

OK, ampak ali lahko zanikaš, da je v družbi včasih prikladno imeti kakšno patologijo. Moraš pa seveda najti svoj emesto. Žižek temu pravi: Uživaj svoj simptom. Razni psihoti lahko postanejo odlični mesarji ali vojaki, malce shizofreni pa odlični igralci, narcisi politiki itd....

Povsem razumem - razmišljanje podira svet. Kar se pa odnosov tiče - blagor shizofrenim.

Ja, spolnost definira tvojo osebnost pri nas. Po mojem bodo geji in negeji in kajvem kaj drugega še obstaja, dobili svobodo šele takrat, ko se o tem sploh ne bo govorilo. Ja, včasih bi skoraj domneval, da moraš pri osvajanju iti skozi fazo nekega težaka, ki se potem poboljša, da se ustvari iluzija, da se je nekaj zgodilo oziroma da si bil ukročen. Škoda, ker sem sociopat in ne zmorem tega odigrati.

E, pa smo odkrili, kje je catch. Vsi bi radi iskrene ljudi, v resnici pa so iskreni ljudje takoj sociopati v naših očeh.

Ja, pa zakaj moramo vsi govoriti o tem, da je naša seksualnost potlačena in zakaj sploh moramo o seksualnosti ves čas govoriti?

Ja, uživanje je cool, če ni prisilno. Pa vendar, če ne uživaš, nisi cool, pravijo. Problem poseganja v integriteto drugega pa se da prevesti tudi tako: Kako biti toleranten do netolerantnosti drugih.

Točno to. To je samo represija okoli obrnjena. Ta nova "svoboda" je v tem, da moraš non stop raziskovati užitek. Zapoved Uživaj! je prav tako prisilna kot Ne smeš uživati! Je treba uživat....

kaj bi pa rekli, če nas nihče ne bi nadlegoval?

Ne vem, če je fajn. Lahko se pa zabavamo ob premislekih, kako polno ambivalentnosti in protislovij je naše življenje.

Ti pa kar direkt v bistvo.

Preveč opletajo s tem 25. decembrom. Jezus je bil rojen 24. decembra. Tako kot religije.

Preberi si malce kakšnega Lacana in se sprosti ob misli, da smo vsi nori.

Zakaj se držite teh zapovedi, če veste, da je samo propaganda?

Samo izvorno definicijo. Nekako takole: Kontrakultura, ki se je pojavila v 60ih kot hibrid vzhodnjaških verovanj in novitet v duhovnosti. Počasi izgubljala pomen kontrakulture ter postala del vsakdanje kulture. Na žalost

Tu zahtevaš nekaj epistemološko nemogočega - vsakdo ima nek svoj pogled, brez katerega ga sploh ni.