kakor za koga, a ne. Meni se blazno dopade precej drzna teorija o obstoju univerzalnih struktur človeškega nezavednega. Nikjer pa se ne izjasni ali so strukture dane po naravi ali pa jih dobiš s kulturo - point pa je, da jih ima vsako človeško bitje (meni je pol fascinantno vprašanje: od kje so se vzele?). Vsebine se razlikujejo, forma/struktura pa je glih. Toliko o svobodnem subjektu. Tu se popolnoma strinja z Lacanom, da je človeško nezavedno strukturirano. Je tudi unikum med antropologi, ker je trdil, da etnografije povedo več o popisovalcu kot o ljudeh, ki jih popisuje. Skratka, objektivnosti ni. Zanj je antropolgija striktno teoretska disciplina. Družboslovci se ne morejo strinjati, ali mu je uspelo dokazati obstoj nekaterih univerzalnih struktur ali ne. Najbolj znan primer so miti. Po njem naj bi miti vseh kultur imeli isto formo: v simbolno vdre realno (iz reda nastane kaos), nato se to realno simbolizira in imamo spet mir. Nekakšna psihoanaliza torej. do Divje misli še nisem prišel, tako da to ne morem komentirati. Še zaradi ene zadeve semi dopade: Zanika apriorni svobodni subjekt, ki je aksiom liberalizma in s tem kapitalizma. To začne že Marx, kot veš: Delo določa zavest oziroma pozicija v družbenih odnosih, potem pa tu nastopi še odtujenost, tako da ni lih kakšne hude svobode. Pa pride Freud in reče, da je človek naddoločen s primarno socializacijo, ampak da pa še obstaja nekaj narave v njem ala eros, thanatos in podobno. Pa pride Lacan in odpravi še takšne zadeve, ko pove, da je nezavedno popolnoma določeno z Velikim Drugim (ponavadi je to mama ). Podobno tudi Levi-Strauss in Foucault zanikata svoboden subjekt. Ampak na aksiomu svobodnega subjekta temelji naš najbolj napredni sistem, kapitalizem, kjer lahko vsakdo uspe, če le hoče - vsak je svoje sreče kovač in podobne floskule - in če torej nam ne uspe, smo sami krivi, zato 99% Američanom preostane tolažba s prozacom in utapljanje krivde (in zalaganje farmacevtske industrije). Če pa sprejmemo, da smo določeni z družbo, bi pa lahko mal spremenili družbo, namesto da z odvisnostmi zdravimo našo žalost ob neuspehu. Zato tak pogled ni popularen pri oblastnikih, ker je potencialno revolucionaren. Jaz bi pa čim več strukturalizma v programih faksov. Pismu sm se raspisu...vek kot sem hotel, ampak so be it. Zdaj pa na barikade....