Antoninus

Jaz se pa nimam kaj za pritoževati čez prijatelje. So takšni, ki me imajo radi, takšni ki jim ne bi moglo biti bolj vseeno zame (takih je par milijard) in morda tudi takšni, ki me ne marajo.

Za štrukeljček. Zate imam pa lastno misel, ki sem jo že enkrat tu napisal: Vsakdo ima nekoga, ki ga nima.

Obstaja ena zgodbica za otroke, začuda celo domačega izvora. Avtor je Mate Dolenc (mislim), naslov pa Velika ptičja zadeva (ziher). Sem jo prebiral blazno dolgo nazaj, ampak en del mi je pa še vedno ostal v spominu. Lahko greš v knjižnico in ga prepišeš. Gre za to, da med ptiči pridejo na oblast neki novinci, ki pokažejo svojo "moč" s tem, da obrnejo tok reke. Ko to izvedejo, je vse še vedno enako, samo tisti, ki to na glas povedo, so tepeni. Zelo fajn zgodba.

Bil je pač skrajni čas, da Društvo za osvoboditev živali dobi alternativo.

Contesa

Ja, se strinjam. Strogo gledano sem mislil filozofsko. Je pa zanimivo, da v sanjah včasih doživljamo, da že leta in leta živimo v neki deželi v hiši, ki smo jo zgradili dolgo časa nazaj, čeprav so celotne sanje potekale le par minut, česar se zavemo, ko se zbudimo.

Preteklost so spomini, ki se jih spominjamo sedaj, prihodnost pa domneve in projekcije, ki jih doživljamo sedaj. Strogo gledano obstaja samo večna sedanjost. Sem za to, da se ne obremenjujemo s preteklostjo in prihodnostjo ne glede na kulinarične preference.

Kakšna komedija je bila včeraj. Sem že mislil, da je za politiko potrebno vsaj malo pameti in retorike, pa sem se zmotil. Tale demokracija je sinonim za disfunkcionalnost.

Edina resnična stvar o preteklosti in prihodnosti je dejstvo, da ne obstajata. Kakorkoli se obrneš je vedno sedaj.

Tako je, za napredovanje potrebuješ visoko razmerje mehur/možgani. PS To sem prebral v neki novodobni menedžerski bukvi.

Nosorog, hvala za prispevek o Schummanovi resonanci. Za njo sem že slišal, imel pa sem občutek, da ljudje govorijo še o nečem drugem. Sem pa vesel, da ima Zemlja še vedno iste dimenzije.

Nč ne štekam.

Ta vlada sigurno ni sposobna voditi države, še več, nobena vlada ni za kaj takega. Z demokracijo je treba pomesti. Živela avtokracija!

Sami si določimo, katere stvari imajo za nas vrednost in se nato podimo za njimi. Če večina ljudi izbere iste stvari, je zato njihova odločitev prava in njihov način edini možen? To je samo iluzija, ki ji podležemo zaradi množičnosti.

Meni je primerjava s Sodomo in Gomoro všeč prav tako kot z Babilonom. Babilon je zato, ker nihče nikogar ne razume. Primerjava s Sodomo pa je še boljša. Bog je Lotu in njegovi ženi dovolil ubežati pred uničenjem Sodome, pod pogojem da se ne ozirata nazaj. Lotovo ženo je premagala radovednost, ozrla se je in spremenila v steber soli. Iz te Sodome bomo lahko odšli, če se ne bomo ozirali nazaj (si je želeli). Bog nas ne more rešiti pred stvarmi, ki si jih želimo. Kdor pa si želi tega, kar Sodoma ponuja, je pa kot inertna stvar, kakor kak steber soli. Brez oziranja pojdimo proč....

Danes je eden tistih redkih dni, ko sem :xx!: . Sem imel v načrtu res dober dan, potem sem si pa malce razbil glavo. Usoda razkazuje svoje mišice pred mano in lahko samo nemočno sledim....

To je Marsa najela nekega animatorja.

V nedeljo volimo zmagovalca.

Zlomk se bo razsvetlil..bejžmo, to bo ziher svetloba kake atomske detonacije.

The Illusionist

La Rochefoucauldove maksime so prevedene v slovenščino. Pa inkvizitorski priročnik Bernarda Gui-ja se dobi za 30 evrov.

Oboje, še posebno nad avtokracijo za časa petih dobrih vladarjev, kot je to poimenoval Gibbon.

Nosorog, zanimiva naslovnica - bejba obkrožena z ognjem. Me spomni na moje inkvizitorske dni. Ko bom imel čas, preberem zadevo in potem polemiziram dokler ne popeniš...se hecam...mogoče pa res kaj napišem.

Forum je prvovrstni Babilon, vsakdo govori svoj jezik. Izstrelki redko zadanejo tarčo. Se pa najde tudi kakšen biser za potrpežljive.

Na žalost pogosto opazim, da ljudje rajši skočijo na neko stvar, kot da bi vprašali, kaj sploh pomeni ali jo pač preprosto ignorirali. Seveda so pa tudi takšni, ki tega ne počnejo, pa čeprav v manjšini.