po moje zato, ker ne moreš uiti tempu današnjega časa. Ti dam samo primer: ko sem še študirala, je bilo imeti računalnik prej izjema kot pravilo. Ni ga imel še vsak, smo hodili na faks v računalniške učilnice, al pa npr statistično obdelavo so nam naredili na enem centru, ker pač imeti tisti program ni bilo samoumevno.In mene praša oče, če bi imela računalnik, da bom pisala seminarske in diplomsko in tko. In jaz? V tem DUHU sem rekla, da niti slučajno, jaz ga ne rabim, nočem teh stvari, jaz živim z naravo in v tem stilu. In sem pristala, da mi kupi PISALNI STROJ. Sicer je že bil električni, a je bil vseeno stroj. In sem tipkala kot budala tiste seminarske, medtem ko so sošolci uživali vse ugodnosti računalniške obdelave podatkov. AMpak se nisem dolgo vdala, čeprav sem vztajala.Edina iemla še na pisalni stroj napisano.Doler nisem morala prinati, da dejansko ZAOSTAJAM. In sem skesano šla očeta vrašat, če bi vseeno šla pogledat za računalnik. Nekaj podobnega je bilo z mobitelom. Jaz že ne, kok je to smešno ko maš telefon s seboj, pa ne bom suženj tega ipd. Pa mam danes tudi mobitel. Tko pač je. :)Da pa ne boš mislil, vseeno se trudim vzgajati po enih vrednotah.Tudi gumitvist sem zadnjič kupila, pa tamali ni glih potegnil. Me je pa minilo tisto nadušenje o naravni vzgoji brez plenic in igrač, kot sem teoretizirala pred otroci, da bo pri meni. Ker pač ne živim na sri lanki, kjer je to samoumevno. Ampka v Sloveniji. In se nekak prilagodiš situaciji. Tko nekak.