cipcipilonika

tehtnice tud. una čudna cifra - hje, me je spet klicala in sem se strogo javila, pa je bla ena primorska pupa iz revije Viva, sem enkrat glasovala za naj-zdravnika in me je našla, no mi je hotela podturit revijo Viva pa sem se zgovorila da sem v službi in ne morem govort ... enkrat me je klical dormeo-stric in mi tok nalagal, da se mi je smilit začel, saj vem, da pač dela svoj đop, no in ker nisem rabila ničesar, kar mi je ponujal, na koncu je zvenel že tko obupano, jaz pa tud, pa sem rekla: "Joj, a vest, da nekaj bi pa res rabila!" Pa sem res. In je bil tok vesel, ko sem naročila svetlo modro jogi rjuho. Na konc sva bla oba hepi.

Aha, hvala za tole. Mene je tko lahko nategnt, sem tko naivna in so začele sodelavke, kako naj ne kličem, da je ena števila taka, da če pokličeš nazaj, ti zaračunajo 1000 evrov. No jasno da nisem upala poklicat. Čeprav ne vem kako bi mi vzeli nekaj, česar nimam

marsa, welcome bak! ej, a se komu sanja kaj bi bila tel. številka: 0566448?

Palma, ja!

poštene barabice takšni otroc so mi še danes ful pri srcu.

ko bo stvar dovolj zrela, se bo zgodilo, kot je prav. držim pesti za dobro zate in vse ostale, ki so na kakršnem koli razpotju.

tadrugmu fantu, ko me je zafrkaval, pa sem. kosem ga ujela, strgala majico- Še zdaj slišim tisti "RRRRSSSSK!"

pa jaz sem tud bla bolj pretepaška. Je bil en fant na dvorišču, ime mu je blo Boban. Je bla ziam in smo se igrali, na dvorišču, pred bloki, in on mene začne zafrkavat, da sem človek-mačka, in sem bla tko besna, da sem se zaletela vanj, ga podrla na tla, ga med mavžanjem ozmerjala, da zakaj so njemu dali ime boben, zakaj mu niso kar kitara.

mi smo pa jedli bunkice iz denarničk. Plastične, majhne. Pojma nimam, zakaj. no jaz sem samo eno , da probam, kako je to. ko sem bila v drugem razredu. kupovali bravo revijo, mnot so ble nalepke, Limahl je mel svojo frizuro, pa Nena je bla. Pa jaz ko sem bla še bolj otročja, sem zbirala slikice Sarah Kay, in vsa vesela pred par leti, ko sem našla eno trgovino, kjer so prodajali spet slikce od nje. http://www.google.si/search?q=sarah+kay&hl=sl&client=firefox-a&hs=5UW&sa=G&rls=org.mozilla:sl:official&channel=s&biw=1024&bih=576&prmd=ivnso&tbm=isch&tbo=u&source=univ&ei=55XsTZudFYWr-gbOv-TlDw&ved=0CDgQsAQ

el dorado

mi smo pa jedli jagodno zobno pasto tko za hec.

ksenofob

nos

men je lep in smešen. smešna mi je sovica. smešna mi je njena glava, taka okrogla, kot bi se kdo hecal, ko jo je "naredil". smešna, ampak luštkana. jaz se namreč od nekdaj palim na sovice.

aorta

mi smo se tud pred blokom igral, se nas je nabralo za dve ekipi Med dvema , fantje , punce , mali, veliki. Al smo pa z bmxi se okol vozili. pa ko ni bilo mačjih očes za na špice od koles, smo pa kar nalepke gor nalimal .

hahaa, cookie ampak a veš, da ko sem bla jaz mala, sem bila na počitnicahj pri babici in dedku in je bil edini wc leseni pri štali, noter so mi delali družbo pajkci, muhice itd... neprecenljivo

i-a, i-a!

japajade

nadev

kitajec

L.Mai, sej jest pojma nimam, zakaj je tko kot je

kaka važička sem šele jaz pol, ko mam fotko z očali na vozniški, pa nosim skos očala, pa mi nikjer ne piše, da vozim z očali (glih gledam vozniško, pa nič ne najdem...), ampak velja mi pa do 52.... torej do 80. leta

evo jaz sem pa ravno v obdobju, ko me srbijo pete potovalke, da bi kam odpotovali, kam bolj tko - za dušo, npr. raziskovat kako staro mesto itd, ampak VEM, da to ni za malo deco, no ja sej zrastejo - vidim, berem, da pride druga pesem potem. ampak jaz vseeno pogrešam. sem si pred par leti privoščila v Šibeniku ovinek do nekega starinskega pokopališča, je bla moja mala še mala, pa sem ji pripovedovala o princeskah in kraljevičih, k iso tam na gradu živeli in kako so tekli dol do obale... no sem čist not padla. No na pokopališče sem pa čist sama za minutko zavila. Smo bli enkrat na Brionih z malo njo, pa je tudi ni preveč zanimala Titova rezidenca in vse to, no tisti živalski parkec pa malo bolj. Kaj več pa res nima smisla forsirat s tamalimi.

jasmin