Tako lepo mi je brat kaj se vam dogaja. Rajš preberem mejl, poln optimizma, tak pozitiven, in se še sama bolj tko potem počutim.Kul!Marsa, moj brat je s svojo nekaj časa živel v enem fletu pri stari cerkvi v Šiški.Prijetno stanovanjce v mansardi.Če želiš, lahko povprašam za podrobnosti.Jaz sem pa v Ankaranu na enem 4dnevnem usposabljanju. Je od devetih do petih, lštno, a izčrpljujoče.In potem si jaz zadam, da grem peš doKp, do prijaljtev.Jo pokličem, prijatelco, pa bruhne v smeh, če sem nora, da bom peš hodila.In jaz, da neee, da sem polna adrenalina in mi bo sprehod dobro del! da se mal opreluftam.In ona, da me pride njen iskat.In jaz, da ne neeee, bom prišla, če pa bo kriza, bom poklicala.In sem se podala na to pot.Polna tistega adrenalina in optimizma.Pa kaj je to zame, pis of kejk. In je bil pločnik, dišalo po borovcih... aaahhhhh morje lepo..... in nič zato, če so avti, važno, da sem na morju! In hodim... hodim... morje se je zgubilo za borovci... avti pač, ma ok... ampak nekam je zginil tudi pločnik??!! Jaz v crocsih lazim po pokošeni travi, avti so bli že zoprni, v daljavi luka in še daljši daljavi Semedela.. v noe so me suhe trave špikale, kamenčki so e mi kotalili po podplatu..joj avti čist ob meni, ma šiiiiit!Kličem, dajte pridte pome, to več ni kul!!in sem šla na prijeten obiskec, joj ti primorci takoj na mizo za jet, pa čvek do poznih ur.Ampak lepo.ampak mal pa pogrešam svoje. ..