cipcipilonika

včeraj ob 23.30 je bil na pop tv en film z Umo Thurman, a je kdo slučajno gledal? Gledala sem do takrat, ko se je Umi začel odvijat "fleš" - ko se je ponovno videla v sceni, ko je njo in prijateljico vprašal, katero naj ubije, pa je rekla da naj njo ustreli in jo je in je ležala v luži in potem sem zaspala. . Zanima me, kako se je potem odvil film do konca??

oprosti ampak kako hudiča pisanga lahko tako vehementno zagovarjaš heliopatijo, homeopatijo pa mečeš v koš. Mislim, na podlagi ČESA??!!

Jaz sem svojo hčero peljala zadnjič spet k homeopatinji, ker ima sum na astmo. Danes začnemo s trapijo, pa da vidimo

Saj brat in obnove delat znam tud jaz. Smo se naučili v šoli. Mah, jaz se umikam, ker sem postala, priznam, rahlo nestrpna.

pa dejte, kako vse to veste?! jaz vem samo tiso, kar izkusim.

Vilinčica, čestitke še od mene!!! pa pazi nase na cesti xrosex

ufffff, tebe bi pa lažje nosila kot poslušala

Lili mai, moja sta samo dva. Ampak če jih imamo kdaj več (se trudim biti "odprta hiša, obiski zel odobrodošli), poskrbim za okupacijo -animacijo, vsaj v enem delu, pol pa naj norijo po svoje. Odločanje za otroka - pri meni je bil en notranji klik, želja, ki se je ne da razložiti. Sem pa že slišala, kako je nekdo naredil kalkulacijo, koliko bo stal otrok (plenice......xx evrov, hrana-.........xy itd) . In sodelavke, ki študirajo o tem, kadj bi imele otroka - KO bo to in ono in tretje izpolnjeno... ma nikoli ne bo vse izpolnjeno. Jaz sem jih obakrat imela, ko nisem imela službe za NDČ, pa se je vse dobro izteklo in NI MI ŽAL.

varčnež

etična

vedro

etanol

capri

jedkanje

tantadruj

jasno, da vsak vzgaja po svoje. Vmešamo se pač takrat, ko se nad nekom izvaja nasilje, drugače - vsak po svoje. Itak je brezpredmetno se tle nekaj besedno bojevat, ko se sploh ne poznamo. Nekaj napišeš, morda pride ven malo drugač, kot misliš, sprejemnik še malo drugač razume, pa mamo.Preveč sklepamo na podlagi nekaj izjav. Velikokrat napačno.

Ok, tvoje mnenje pač.Življenje mora bit hudo resna stvar?Ko boš pa imel svoje frocke, pa se spet javi v to temo, bom z veseljem prebrala, kaj boš napisal :)Joj sam ne morem da ne bi vprašala... sej ni treba odgovorit, sam me zanima... a si doživel kakšno travmo v svojem življenju?

Bojante, a ti provociraš? ker če ja, pol se smejem. a maš kej otrok?

lili mai, saj to delamo. In ju vključujeva v vsakdanje obveznosti. Tudi če se zunaj kaj dela - sta zraven, pa nič zato, če je stvar najerejena v daljšem času. Tudi kuhata z mano. In se ne sekiram, če je potem svinjak okoli, z veseljem ga pobrišem, ker ostane v kuhinji tista igriva energija, slišim smehec, slišim otroško cmokanje.. ko brišem odtise prstkov po omarcah, mi tudi ni težko, ker ga prav vidim tamalega, kako je ves popacan okoli ust in s prstki od nutele, ki jih je na pol polizal, odprl vratca, da bi vrgel servetek v smeti. In včeraj je tamala našla album, k isva ga naredila kot herbarij - in še se spomni, kje sva kako rožžico natrgali. Pa take. In pustim jima, da se zunaj valjata po blatu s psi in mačkami. Pa še kej. Tud meni se zdi brez veze imet otroka zaradi trenda ali da zadovoljiš željo svojih tastarih - čisto mimo. Sem priča takim primerom in ti otroci res trpijo. Nekateri od njih imajo zlate kletke. Pa so tako osamljeni. Druge srečaš po ulicah, družijo se s starejšimi. Eni se bodo zvekli, eni pa žal ne... Glede igrač - ja, imata preveč igrač, ampak vseeno sta se pa še vedno sposobna igrati z eno kartonsko škatlo, kv kateri privlečem stvari iz trgovine, cel teden, enkrat je ladja, enkra tavtobus, enkrat si jo povezne eden na glavo in lovi drugega, na koncu jo spravimo v kontejner. glede raznega "njuejđevskega" vidika vzgajanja imam pa svoje mnenje. Edina otrokova zaposlitev bi morala biti IGRA!!! Postopoma tudi zadolžitve doma, jasno, ampak ne preveč, pa ne preveč interesnih dejavnosti, ker pol se zgodi, da otrok ne zna biti sam s sabo. Se dolgočasi. In hjeh, poznam tudi nekaj staršev, ki vzgajajo otroka drugače - preveč drugače, preveč posebno in taki otroci najbolj trpijo. Sej če bi bli na srilanki, bi verjetno tudi moji otroci nikoli ne poznali plenic. In podobno, v tem stilu. Bojante, bi te prosila, če lahko bolj natančno razložiš svoj stavek o zlem igralnem duhu.

Tud jaz sem mela relativno pozno otroka potem pa še enega. Ni mi žal, prej sem tud iskala sebe pa še kaj in ne bi bilo prav, da bi v to vlekla še otroke, ki nimajo nič pri tem. Tako je, vzpodbujat kritično mišljenje. Samo kaj, ko tak otrok priude v šolo, kjer je važno pa čist vse, RAZEN krit. mišljenja?! Potem prav pride kaka psihologinja na kaki šoli, ki upa (ali si pa dovoli ,ker je itak psihologinja, torej že apriori malo tuk-tuk) povedat kaj, ki lahko ponudi otroku kakšno tretjo opcijo, ki mu pove, da je fulkul glih tak, kakršen je... In zdej, ko mam otroke, lahko povem, kako vzgajam, ker prej, ko jih še nisem ela, sem tudi bluzila kako jih bom: nić tv, skos se bom ukvarjala z njimi, imela bosta lesene igračke, ali take iz drugih naravnih materialov, ma kakšne barbike in gormite, kakšne dvdje in to sranje. in jedli bomo samo doma pridelano hrano, nič bele moke, samo zdravo vse. In pila bosta VODO. Pol pa pride real life in če danes pogledam njuno sobo - ja, polno barbik, pa polno bentenov, dvdjev, tega onega tretjega. Tud tv gledata, jasno. Največkrat takrat, ko nimam časa za njiju. A tko je. In še tko je, da tamala niti videt ne more zelenjave, doma imam poli salamo, nutelo, bel kruh. No, se pa trudim, da bi jima privzgojila ene univerzalne vrednote, socialni čut, pa občuitek, da sta najboljša takšna, kakšrna sta in ne drugačna in da so tudi drugi najboljši takšni kakršni so. In jasno, kar so sanje vsake mame - da bi se vedno znala prav odločati, da bi znala iti po najboljši poti, da jih ne bi izkoriščali. To. Kako pa se bo odvijalo- živi bili pa vidjeli.

psihologinja sem na šoli. jasne meje morajo bit, otroci jih rabijo. OTROCI NIKOLI NISO KRIVO ZA TO, kakršni so.

ostržek

sej se ne gre za to, da ga ne smeš udarit zato, ker te lahko priajvi 8al otrok ali šola itd), ampak to vseen ni način vzgoje. To je poniževanje. Svojo nemoč izraziš s tem da otroka namahaš. KOMUNIKACIJA kot način reševanja težav. aktivno poslušanje. ampak ne od danes naprej, ko je že prepozno. od začetka, bit z otrokom. prisoten, ko sta skupaj. če imata zaupanje, potem je to dober korak naprej. amapk to mora bit vodilo v vzgoji. kar pa je povezano z zgodovino, osebno, družinsko in še marsi čem drugim, ni tko enostavno...

čak mal, jst sm bla TUD v Gavioliju pa tud v Palmi. Kako boš ti lohk zdej premice ustanavljal? Je pa res, da sem bla v Palmi še piščanc, v Gavioliju pa že bolj koka