nimbus

sem ti definiru pojme . . . ker vidim, da nimaš pojma. pa nič ne pomaga.

še vedno sem levičar... radikalni levičar. kategorični imperativ levice je pravičnost, desnice pa svoboda. boga tu ni nikjer. ne govorim o politiki. še vedno sem za ulico, razfuk, molotow-bitch party. v bistvu komaj čakam, da grem u akcijo. za pravičnost, ne svobodo. za svobodo meditiram. anarchy rulez. v vagino sem padu že davno pred polnoletnostjo, XXX-am pa odkar mam internet. bog ni (samo) RKC . . . in skos ga nosim s seboj. vse ostalo je ideologija in popanje. ali skušaš razumeti ali pa pogledaš stran. glej stran.

podoba ni kopija . . . zato prevzemi odgovornost. vse je resničnost. objektivni svet je tudi. če ga pa postaviš kot edino veljavnega, je pa maja.

mi smo ekstra spešl. to pa zato, ker imamo svobodno voljo. Bog nam je dal svobodno voljo zato, da imamo možnost pravilne odločitve. seveda dela človek na tem svetu tudi zlo, ampak zlo ne prihaja od Boga. Od Boga prihaja svobodna volja. če pa Bog že vnaprej ve, da bomo grešili, pa to ni njegova krivda, kajne. zato je najvišje čustvo, ki ga premore človek ljubezen. love is everything. St. Augustine

sam boj je nesmiseln. bitke bijemo sami s seboj. njuejdžerji temu pravijo dvig zavesti, hegel pa fenomenologija duha. ker vemo, da ne moremo zaupati čutom, imamo idejo o nekakšnem bistvu, ki je onstran. lahko mu rečemo onostranstvo, jaz mu rečem nasebje (ker je na-sebi neodvisno od česarkoli; vsaj takšna je ideja). tisto, kar vem "at first sight" pa zasebje, ker je vedno za-mene. mi vsi imamo zaradi reflektivnosti uma (ne razuma) idejo o zasebju in o nasebju. primer RKC zasebja so dobra dela, primer protestantskega zasebja pa vera. primer nasebja pa poslednja sodba oz. nebesa, pekel itd. vendar se nasebje nikoli ne nahaja samo zase v absolutnem etru večnih resnic, temveč je vedno že za zasebje (vedno ga ocenjuje omejena za-vest). vedno sem jaz tisti, ki misli o njem. in ko mislim o nasebju kot o metafizični resnici, sem tudi mnenja, da sem namenjen tja, predstavlja mi končni cilj. ko pa na tej poti zasebje spoznava nasebje pa ugotovi zanimivo reč, namreč, da je nasebje drugačno od pričakovanega (s strani omejenega za-sebja), ker tisto je bilo samo nasebje za zasebje. v tem trenutku spoznanja pa staro nasebje postane novo zasebje, ki si umisli novo nasebje. temu se reče dvig zavesti. teh prelomnih točk je v človekovem življenju mnogo. človek je tako narejen, da vedno nekaj ve in vedno v nekaj verjame. to pa nista absolutni poziciji. vendar sta pa nujni. nujni zato, da ju pustimo za seboj in pridobimo novo vednost. to je omogočeno na vseh področjih. tudi ateizmu. vedno pride tisti AHA (žarnica). zato se človeka v najboljši maniri skuša razumeti, tj. razumeti njegov film, ali se ga pa ignorira. in podobno je z vzgojo. nadvse in naj-super-duper-pomembnejši so prav ti AHAji. tu pa lahko starši samo upate, da ste vi tisti, ki razumete otroke in ne otroci tisti, ki morajo razumeti vas. bi se spustil v podrobnosti, vendar bom prakso pustil za . . . zasebje.

vsak je samemu sebi največja resničnost. ne glede na to, v katerem "filmu" je. . . . ateizem pa najtrdovratnejša religija. pristaši nobene druge religije niso tako krvoločni in nasilni kot zahodni sekularni kapitalistični fanatiki. svobodna volja je novodobni evangelij.

folk, kaj vam ni jasn. bojante dobr ve kaj in kako. sam izraze uporablja k vam grejo na ku*ac. kako pa vi iščete ljubezen? po salamoncu? in kako vete da bo naslednja prava? bajta, avto? temelji naše vednosti so metafizični, zato se mnenje sprejema al pa se pogleda stran. da se pa argumentira pravilnost je pa popolnoma nesmiselno. rečmo, men je satan včer poslau preizkušnjo in se ji nisem mogu upret in zato nisem meditiru. no, u bistvi sem biu tko zlo zmatran, da se mi ni dal. eh, mislem no, čez dan sem imel obveznosti k so me preveč izmučle. mah, kaj bi govoru, šibko voljo sem imeu. no, ker odgovor za hudiča je pravilen? meje našega jezika so meje našega sveta => wittgenstein

ne vem zakaj more met človek travme, če se ne strinja s tvojo vzgojo. sej so tvoj otroc. on bo vzgaju pa po svoje. pač se ne bojo obmetaval z dvd-ji. js sem pa zlo vesel, da še obstajajo bojanteji na svetu.

Ojoj, samo to ne. Namreč, ugotovili bodo, da je ljubezen odrekanje, žrtev in trpljenje in da so jo nesposobni dajati in vzdrževati. Takšni so pa povsem neuporabni za Nebeško kraljestvo, ki prihaja. Najvišja ljubezen, je božja ljubezen. Bog samo daje in ničesar noče od nas, mi moramo samo biti sposobni sprejeti. Tega smo pa zmožni, samo tistega vrabčka mormo spustiti iz rok. Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

Se popolonoma strinjam brat B. Je že tako, da če se otrokova kri preveč zagreje za igro v mladih letih, se potem tako počasi ohlaja, da potem še pri 40ih igrajo nintendo in jih mame masirajo po ramih. Božje otroke je potrebno čimpreje podučiti o nebeških rečeh, o vstajenju, zveličanju, trpljenju in seveda pričakovanju ponovnega prihoda edinorojenega božjega otroka, našega gospoda Jezusa Kristusa. brat T.

keša pi*da . . . mam sam dva po sto. kaj čem to trest

o ribica, dej mi moč za koncentracijo . . . al pa vsaj u merkatorja zlet po tiste burn-ote za štir evre.

otroke je treba fajn pa ornk arat . . . le tako si zapomnejo kaj je prav in kaj narobe.

Donaldson o iracionalnosti: "Smiselno je poskušati določiti kvadraturo kroga, če ne veš, da to ni mogoče." A drži pi®^2 paradigmatično, al je to samo približek. Zdej razmišljam. Recimo, število pi ima neskončno število decimalk, torej natančno kvadraturo res ne mormo zračunat. Ampak so matematiki res face. Če neki ne vejo, določjo to kot nov simbol.

sam tole so par res svinjski parkenlji . . . ali kako se penzionisti namakajo v morju samo do gležnja.

ful dobr zgleda. sej si tist rakunji "štrajfn" . . . z maskaro pobarva.

etična vrednost življenja družbe 21. st. (iz wikipedija, kako zdravimo gadji ugriz): "Pri oskrbi ponesrečenca je potrebna imobilizacija prizadetega uda in hiter transport v ustrezno zdravstveno ustanovo. Potreben je nadzor življenjskih funkcij in lajšanje simptomov, predvsem z analgetiki, pri čemer se je potrebo izogibati zdravilom s vplivom na delovanje trombocitov. Pri šoku, ki se ne popravi po začetnih ukrepih, se uporabi zdravila za vzdrževanje krvnega tlaka, v primeru zapore dihalne poti kortikosteroide, antihistaminike in adrenalin, v primeru hujših znakov zastrupitve pa protistrup, pri čemer imajo prednost otroci in nosečnice." ne vem od kje ima dolžina pričakovanega življenja normativnost za izbiro. to nisem nikol razumel. sem pa ugotovil, da je to širše družbeno sprejemljivo. in potem sem kot mulo postavljal starce na piedestal modrosti. sem si reku, lej, oni so že tolko cajta na svet, da so že vse stuhtal in prerasl in je logično, da so sami za in se žrtvujejo za mladino, ki ma pa še veliko dela na seb. in sem jih viku in spraševal ves emogoče. redno, veselo, spoštovano. no, pol sem pa odrasu in dobu mal več izkušenj in ugotovu, da se ponavadi človek le malo nauči in da gleda tisti starec na smrtni postelji pri 90ih velikokrat z večjim strahom in grozo na prihodnost in telesno smrt, kot pa marsikateri mladi zaletavec. in od takrat mi ta nujnost prednosti mladim ni čisto nič razumljiva. sej ne moremo igrat bogov in rečt, da imajo mladi še veliko pred sabo, ko dobro vemo, da je lahko minuta groze dolga tri nevedna in brezskrbna življenja, da ne govorim o smiselnosti teh mladih življenj, ki se okupirajo večinoma z zabavo in kratkočasenjem. za moje pojme, bi bila pravilna etična drža, da dobi prvi protistrup tisti, ki prej pride po pomoč. če pa zmanjka protistrupa gre pa minister za zdravstvo na zagovor... lahko tudi na giljotino... to je stvar debate. tu se kaže čista dialektičnost človeškega uma. zaradi njega imamo nebulozna, vsem sprejemljiva etična merila, zaradi njega plačujemo zavarovanje, ki nikomur ne koristi (razen zavarovalnicam seveda) in zaradi njega imamo same politike. stvari se pa enostavno dogajajo na tem ljubem svetu in pravičnosti, onkraj okuženosti človeškega razuma z evklidovimi elementarnimi aksiomi, preprosto ni. pravica je metafizika moči. ker pa imamo vsi radi vsaj priložnost, pa naj bo to priložnost za obrambo, priložnost za napad, priložnost za službo, družino, ljubezen, zvezdnato nebo in celo za pralni stroj, se nam pa vseeno zdi, da je naključnost schroedingerjeve enačbe še vseeno najbolj pravično določilo etične norme. sej sami pri sebi vemo, da to v fundamentu verjetno ni optimalno za vse primere in vse možne svetove in da obstaja naključno število protiprimerov. vemo pa tudi, da potrebuje naš razum red in disciplino, zato se uklonimo empirični normativnosti, kot se nemalokrat uklonimo kakšni nepoimembni podrobnosti kje drugje. če pa gradimo iz tega moralo in previdno vlečemo niti moči, kličemo na ves glas, NA MLADIH SVET STOJI medtem ko hkrati sprejemamo novo pokojninsko reformo, ki ravno iz teh mladih dela nove stare sužnje. no, starost res ni merilo in paradoksalno prav starci tega ne razumejo. če sem odkrit, tega ne razumem niti sam, saj jih še vedno slepo pozdravljam in pričakovano vprašujem. with all due respect...

spojlerje bomo z nožem jim odbili . . . za kurac jih obesli na drevo.

"Učenjak pozabi nase in slepo posnema navade in opravo svetovljana, da bi si prislužil nasmeh lepotice; poganja se za kakšnim neresnim dekletom, saj ga strastna vera še ni naučila prepoznati žlahtne ženske z vsem tistim, kar je v njeni duši vedrega, skrivnostnega in lepega. Naj možak raje ostane zvest svoji veličini, in ljubezen mu bo sama sledila. Zanemarjanje sorodnosti, ki naj bi edine oblikovale družbo, in prismuknjena objestnost, da si svoje tovariše izbiraš s tujimi očmi, prineseta najhujšo kazen." R. W. Emerson

mmmmmmm... ful dobr. ga že pogrešammmm . . . to je pa tooolk okusna zadeva iz basmati riža in neke indijske soje a la mung dal, da nekateri raje stradajo, kot da to jejo. no, men je zakon.

če deluje "secret" in ljudje verjamejo v petek 13., potem ima to neke posledice.

se bom raje zadržu, . . . iz čisto človekoljubnih vzgibov.

iščemo človeka... č.l.o.v.e.k.a. bistvo človeka pa ni v razumu, temveč v njegovi volji . . . ki pa ni isto kot želja.