nimbus

kanturius imanenti je spadal med navadne smrtnike z malo širšim in globljim uvidom ali pa recimo z acentrirano percepcijo. in je tuhtal o razumu in umu z besedami navadnih smrtnikov. nekaj izrazosljovja je novega, nekaterim starim besedam so podani novi pomeni. in obdeluje zadevo. začne pri rečeh, ki so "in concreto" in točno ve, da se bo na poti jasnost meglila in da bo prišel čas, ko bo moral povesiti ramena in z dolgim nosom ugotoviti, da je "burek" no, če prej vehementno in samozavestno razlaga stvari, se zdaj že kot pijanec grabi za plotom. "Če torej hočemo iz pojma duše kot substance sklepati na njeno trajnost, potem more to veljati za možno izkustvo, ne pa o duši kot stvari po sebi in onstran vsega možnega izkustva. Subjektivni pogoj vsega našega možnega izkustva pa je življenje: torej moremo sklepati le na trajnost duše v življenju, kajti človekova smrt je konec vsega izkustva o duši kot predmetu izkustva, dokler se ne pokaže nasprotno, kar je ravno vprašanje. Torej moremo dokazati trajnost duše le za človekovega življenja – za ta dokaz pa pač nikomur ni – ne pa po smrti (za kar v resnici gre), in sicer iz splošnega razloga, ker je pojem substance, kolikor naj se šteje za nujno povezanega s pojmom trajnosti, to lahko samo po načelu izkustva in samo za namene tega." Ma sej mu je oproščeno, takrat še ni blo neta. Pač ni vedel, da bi mogu sam u indijo it vprašat enga opici podobnega človeka, ki bi visel dol z drevesa. Uhuhuhu... lojtra in ko prideš na vrh jo morš stran odrint. To je ključno... ne pozabi

zdaj so pač ta poimenovanja in nerad pamet solim ampak panteizem označuje vero, dogmo, whatsoever, da je vse bog medtem, ko pravi panenteizem, da je vse v bogu. Kar pomeni, da je bog tko kot James Bond... svet in še več al kako že gre naslov... the world is not enough. Sej v bistvu hoče bit James Bond bog Torej bog je svetu imanenten, ga predhodi in je širši, kvalitetnejši, zmogljivejši itd bla bla bla. 3 ure dokumentarca Vedno težim ko mi je par deset minut veliko, veliko premalo. To bi poslušal po cele dneve. Gremo gledat na "trogarco". Kar se pa zvokov tiče... mi je nekaj časa nazaj razlagal neki pripadnik Hare Krišne, ki je tudi sam navdušen glasbenik, da je glasba, t.j. zvok, tisto osnovno vodilo Univerzuma. Ok, se pač pogovarjava, ampak ponavad kakšne takšne trditve podzavestno premlevam in se mi potem čez par dni zjasni. Če pogledaš kje mi živimo, je to zelo tanka plast atmosfere, recimo da je dovolj kisika do 9 km (kaj je 9 km, peš jih naredim za djabe), 99,99999999 % univezuma je pa "prostor" v katerem na vsake tolko kvatrov naletiš na posamezen atomček snovi. In kaj zdej. Ja, zvok potrebuje medij za širjenje, torej mora biti nekaj drugega. Ko astronavti delajo space-walking v skafandrih so izolirani od tega prostora hermetično, ampak nihče pa še ni imel jajc resnično prisluhniti vesolju. A razumeš... da bi zajel sapo in porinu glavo skoz okno Če bi res imel možnost lebdeti nekje sredi Univerzuma, ki btw. nima centra, bi prav to oglušujoče pomanjkanje zvočnega medija uho prisililo v interpretacijo Oooooom-a. Perfect stillness. Ja, če pogledaš indijsko izročilo in možne znanstvene razlaga na področju kjer še ni možno dokazovanj temveč le verjetnostno tolmačenje, se vse tiste zgodbice spremenijo v znanstvene eksplikacije. Brahmov dih, večno vračanje enakega, praznina kot temeljna podstat sveta, vse to govori o področjih singularnost,i kar na žalost omogoča tudi zelo širok spekter možnih interpretacij in malo večjo nezaupljivost ljudi. Po eni strani lahko res vsak razlaga te zadeve (v smislu čvekanja, kot jaz trenutno), po drugi pa hočejo ljudje vedno vrabca v roki, zanesljivo teorijo. In ko nekomu uspe, da mu kamen ne pade iz rok ko ga izpusti, temveč obvisi v zraku, se ljudje čudijo in pravijo, da se je zgodil čudež. Vendar je po vseh znanstvenih zakonih samo dejstvo, da kamen pade na tla prav toliko čudež, kot da obvisi v zraku. Samo enega smo navajeni, drugega pa ne.

teh političnih igric res ne spremljam, ampak če se oblast redno menja in eni druge ciklično razkrinkavajo, potem bi moglo bit po načelu neprotislovnosti v bližnji prihodnosti vsaj malo bolj popucano. ne, fora je v tem, da poznam izkušnjo iz javnih naročil. vse tako lepo piše, še lepše kot so zvezdice na ameriški zastav, potem dobiš pa "sej veš kaj" in "sej veš kam". če se hočeš pa pritožit, moraš plačat pa 2500 € za pritožbo, da ne govorim o odvetniku. in potem govorijo o enakopravnosti in enakih možnostih, odvetnik te pa za dve ure odere za čuka. vse odvetnike na cesto in jim iz usmiljenja damo "voljno". samo slepec je lahko tako butast, da verjame v ta sistem in najbolj zanesljiva metoda osebne varnosti je skrb za svojo rit in nabrušene vile za vhodnimi vrati. na žalost.

končno upravičeno uporabljen davkoplačevaski denar ampak a ni hecno kako se ljudje klajnamo pred tistimi, ki imajo premoženje, nekega cestnega tatu, žeparja, smo pa vsi pripravljen takoj zaničevat. in novinarka reče... "gospod zidar". ja, edin pravilen naziv bi bil "gospod, lulibuli" treba porovnat zemljo, da nam slovenske planke ne zastirajo pogledov

»Filozofija potrebuje popolno svobodo, cvete predvsem tam, kjer so dani pogoji za svobodna nasprotovanja mišljenj in dokazovanj. Zakaj razen pregona Protagore in Sokratove smrti v antični zgodovini le redko naletimo na primere pobožnjakarske gorečnosti, s katerimi je tako okužena naša doba. Epikur je živel v Atenah do visoke starosti v miru in pokoju; Epukurejcem so celo dovolili, da sprejmejo duhovniško posvetitev in služijo za oltarjem pri najbolj svetih obredih državne religije: in najmodrejši izmed vseh rimskih cesarjev je dodelil javno podporo v obliki pokojnine in enake plače učiteljem vsake filozofske ločine. Lahko si predstavljamo, kako je bilo takšno ravnanje potrebno filozofiji v njeni mladosti, če pomislimo, da celo tedaj, ko jo imamo za trdnejšo in močnejšo, le težko prenaša neprijazno podnebje in tiste ostre vetrove obrekovanja in preganjanja, ki lete nanjo.« David Hume, Raziskovanje človeškega razuma

niti ne tolk nenavadno

rad bi bil tako hitro zadovoljen in zadoščen... majke mi

krajše stavke pišeš, večje veselje mi daješ

no, zdaj ko je končano, se lahko vmešam. sem spremljal tale dvoboj in moram rečt, da me je utrdil v moji veri... ker vedenja itak nimam

ka da ne... elija pride na ognjenem vozu

"Reason is and always shall be, a slave to the passions" David Hume "We use reason mainly to fulfil our desires. That's the slave-mode of it." nimbus

iiiiiiii

me prav zanima kolk bi biu navdušen, če ne bi tistih joškov prej vidu

majdičevi zlato.... svaka čast... to ni bil boj, to je blo mesarsko klanje res... respect

petra majdič za šalo v finale... kaj delajo tekači. tri minute pa pol na polno... to the limits and beyond mi grejo kar kocine pokonc, ko jih gledam

še imam želje... še sem, smrtnik. moja prva zmaga danes, našel ljubezensko popevko uhuhuhuhuuuuuuu P.s. aj kol him lavaboooojjj

uf, sem srečen... sem pojedu celo kupico mislijev

sem se narežu. je v delih. poučno

epikur bi reku, da smo srečni, ko so potešeni naši čuti. nimbus reče, da se ona druga "prava sreča" ne imenuje sreča, temveč blaženost. vprašanje pa je a bi bili srečni, če bi si (materialno... tu mislim tudi npr. dekle, fant, spolna zadovoljitev, varnost itd., to se v končni fazi tudi manifestira v "materijalu") potešili vse čute bili bi srečni a ne bi bili pravosrečni. in ko bi to ugotovili bi hoteli biti še blaženi... takšen človek bi se usedel pod drevo in se preklopil na "čiči pa čaki" zdej, hvala bogu, da smo tko zaslepljeni, da še vedno grabimo za tistim, kar nam je najbliže pri roki z upanjem na našo pravo srečo in da enostavno ne naredimo preskoka to our main objective. zakaj zaradi tega, ker bi zaradi našega trenutnega odnosa do okolja najverjetneje zmanjkalo dreves. tko... malo... trenutna inspiracija ker bo že čez dve uri sreča v spanju, jutri zjutraj jo bom videl pa najprej v zajtrku

cool... mladostniški vzornik, kao I know I'm gonna crack, but the question is, am I gonna stand up again sem isku eno ljubezensko popevko pa je nisem najdu. tko, da bo moral biti tole dober

ka, a to je tvoj brat

zdej pišem v nedoločniku... še večja razlika je pa med misliti, da vedeti in samo vedeti no, aristotel bi pa reku, da največja razlika je pa med bit in nebit. kakšen otrok tam dol v etiopiji al kje se trenutno koljejo, bi si pa mislil, da je največja razlika med biti lačen in biti sit. jaz samo vem, da sem sit... samo ne vem še, na čigav račun

carica

UHUHUHUHUUUUU manjka sam še kemping oprema pa zavijanje volkov tkole se zjutraj zbudiš ma ni šans, da maš slab dan... ne pa ta kurčev ritem med štirim stenam, ob petih popoldne po pedesetem kofetu in tridesetih aspirinih se pa sprašuješ zakaj za hudiča te tolk glava boli ma, tole si res ujela... jst ne vem... a naj grem kar pakirat