Skoči na vsebino

ardent

Lunin Odvisnik
 Prikaži profil  Najdi objave

  • Št. objav

    3.053

  • Član od

  • Zadnji obisk

 Vrsta vsebine 

Zapisi na blogu, ki jih je objavil/a ardent

  2. ardent

    XII

    Avtor: ardent,

    Kakor volja, katera vedno najde pot,
    tako tudi človek najde voljo
    in stvari se gibajo
    v ravnovesju
    z vsem
    in s seboj...
     
    Kakor Luna v temni noči
    odigra Sonce svojo vlogo
    in megla se dviga...
    počasi...
    dokler ni povsem jasno nebo.
     
    In nasmeh se razleze
    in pogled je jasen...
    in jasno je jutro,
    ker nakazuje nov dan
     
    In sonce je sijalo
    ter veter dehtel...
    In obala je zaživela
     
    http://img.youtube.com/vi/jBeHeb4lVJA/2.jpg
  19. ardent

    XI

    Avtor: ardent,

    Ptice zopet krožijo...
    tu se zbirajo...
    jeseni barve padajo...
    na stezo pred menoj...
     
    Tiho stopam skozi park...
    ljudje se umikajo...
    v svoja topla gnezda...
    ohladil se je smeh...
     
    vidim te...
    prihajaš mi nasproti...
    na mostu...
    kjer se srečava...
    z roko v roki odideva...
     

     
    http://img.youtube.com/vi/jBeHeb4lVJA/2.jpg
  20. ardent

    X.

    Avtor: ardent,

    Ptica z modrimi krili preletava obalo...
    dan je lep in sonce se prijazno smeje...
    oglašanje galebov je pesem...
    in se sklada s pesmijo valov...
    mogočni in peneči...
    se dvigajo v više in više...
    modrina se sklada z modrino...
    nebo se dotakne morja...
    in beli pesek je očiščen vseh sledi...
    naplavljene navlake...
    ostanejo le sledi ...
    nočnega obiskovalca...
    ki se dotakne srebrne modrine...
    s svojimi mislimi...
    in se zaveda...
    svoje povezanosti...
    z morjem...
    in nebom...
    in soncem...
    in luno...
    noč preide v dan...
    in dan preide v noč...
    in je eno in eno...
    v belem pesku sledi...
    nemo govorijo...
    kdor sliši...
    kdor zna...
    in zmore...
    Ti zmoreš
     
    http://img.youtube.com/vi/jBeHeb4lVJA/2.jpg
  21. ardent

    IX

    Avtor: ardent,

    Zamah kril...
    in ptica se dvigne...
    visoko...
    v neskončno modrino...
    in krasna tišina jo spremlja...
    zaokroži goro...
    spečo v jutranji meglici...
    leti naprej...
    nad srebrno modro bledico...
    nikoli spečega morja...
    in preleti belino obale...
    ter opazuje zelene gozdove...
    in nadaljuje svoj prelet...
    tam daleč...
    onkraj vsega...
    se spusti do zlate hiške...
    opazuje...
    razmišlja...
    se približa vratom...
    ter opazi,da v resnici niso vrata...
    je le tanka,prosojna zavesa...
    spletena iz Svetih niti...
    in iz notranjosti...ja...
    čuti poglede...
    tistega,ki vidi dlje...
    in vendar ne razume...
    pomena teh obiskov...
    zlate ptice...z modrimi krili...
    in ptica obstane...
    za trenutek se dotakneta s pogledi...
    med njima se postavi nežni veter...
    in zopet poje isto pesem...
    o resnici in o vsem...
    vendar nikogar ne zmede...
    njegova pesem...
    resnica je ta,ki je...
    in je tu in zdaj...
    veter se umakne...
    in ptica opazi vrata...vržena s tečajev...
    tam...v smeri vodnjaka...
    in se nasmehne...
    torej so res padla vrata...
    vendar jih je snel veter...
    ostaja prosojna stena...
    stkana iz Svetih niti...
    pogleda se znova dotakneta...
    zakaj ne pride ven...
    na Luč sveta...
    poletita skupaj v modrino...
    in sedeta na skalo sveta...
    ptica stopi do vodnjaka
    in pije živo vodo...
    pogleda proti zlati hiški...
    ne,ni njen način takole...
    vstopiti mimo njene volje...
    škrlatno sonce pravi...
    pridi...jutri se vrneš...
    in ptica se nasmehne...
    razpre krila...
    in odleti tja...daleč...
    v modro neskončnost...
    misel je topla...
    jutri se vrne...

     
    http://img.youtube.com/vi/jBeHeb4lVJA/2.jpg
  22. ardent

    VIII

    Avtor: ardent,

    Spremeniš se vase...
    v to,kar si vedno v resnici bila...
    darilo je le stikalo za luč,
    katera je prižgana
    in sije...
    in je zvezda...
     
    http://img.youtube.com/vi/jBeHeb4lVJA/2.jpg
  23. ardent

    VII

    Avtor: ardent,

    Mimo škrlatne barve sonca...
    mimo nevihtnih oblakov...
    po modrini jasnega neba
    okrog visoke gore
    plahutajo krila...
    zvezdne ptice...
    in se spusti...
    stoji na skali sveta in opazuje...
    zlata polja pod seboj...
    in luči so vidne...
    in ptica mirno stoji in opazuje
    zlate strele,katere veter trosi okrog sebe...
    in...nekoga je zadela...morda...ni zagotovo...
    pa vendar nekdo pada
    v polje luči...
    in ptica razpre krila ter poleti...
    s svojim telesom omili padec in pade sama...
    v polje zlatih luči...
    in nihče je ne opazi...in se otrese...
    ter odleti...z vetrom proti modrini neba,
    mimo nevihtnih oblakov in škrlatnega sonca...
    tja...in še naprej...
    v začetek konca in konec začetka v začetek...
    vase...
     
    http://img.youtube.com/vi/jBeHeb4lVJA/2.jpg
  24. ardent

    VI

    Avtor: ardent,

    Morda ni razumela,
    da je bila vedno jaz...
    in to jo je zmedlo,da ni povsem zagotovo vedela,
    kaj naj s tem občutkom..
    zavedal se je,da dvoje jazov spremeni formo...
    nastalo od začetkov časa...
    in je postal ti...podaril je svoj jaz...
    v upanju,da dobi njen ti
    in si s tem izmenjata sebe in sta vse...
    in sta živa luč in živa voda
    in večni plamen in zdrava zemlja...
    morda pa ni sprejela...mojega jaz...
    ker je vztrajal njen ti...
    kot eno z jazom in s samim seboj...
    in je ostal pred zaprtimi vrati
    njegov jaz...in se čudil...
    mar nisem na pravem naslovu,
    ki je edini...in je poznan že od eona...
    Za vrati sta njen jaz...in tudi njen ti...
    in se držita za roke...
    in se ne spustita v silnem strahu pred negotovostjo
    lastnih emocij...željo po enosti s samim seboj...
    Pa so res besede eno...in govoričenje nekaj povsem drugega...
    in jaz pred vrati se sprašuje...kakšen konec...saj pred začetkom
    pa ja ni konca...pa vendar...
    težko mu pade spoznanje,da se je morda motil...
    četudi nikdar ni te možnosti povsem izključil...
    Najčistejša resnica je podariti sebe...svoj jaz,brez pomislekov...
    in potem,ko vidiš,da si v resnici sam,
    razpreš krila...poletiš v modrino neba...
    in poletiš...tja...vase...in si ti jaz in jaz je ti in vsi drugi so ostali
    pod goro...in kličejo vprašanja...
    odgovor pa je v modrini neba...
    in v vetru...
     
    http://img.youtube.com/vi/jBeHeb4lVJA/2.jpg
  25. ardent

    *****

    Avtor: ardent,

    Z veseljem je prihajal
    vedno,ko se mu je zdelo,da je dobrodošel...
    Od sveta zavržen bohem
    prepričan,da je našel zavetišče...
    TAM...
     
    V svoji vznesenosti je skoraj pozabil nase
    in maske so padle,niso bile potrebne
    glad je bila silna, približati se čimbolj najdenemu
    in pozornost je izkazoval s skromnim darilom-
    podaril je sebe,svoj Id
    NJEJ...
     
    Segajoč po zvezdi je skoraj izgubil stik z zemljo
    brezmejno je hrepenel po svobodi,kateri je nadel ime...
    In poskušal biti sprejet preko koketiranja z vsemi
    Razdajal je sebe v upanju,da se ga izbrana ljubezen dotakne...
    KAKO?
     
    Prepričan je bil,da žanje,kar je skrbno sejal
    njegova ljubezen je presegla aplavze...
    gledal je zvezdo in se na trenutke zavedal,da želi nedosegljivo...
    vendar ga je misel nanjo izpolnjevala z resnično toploto...
    Nekoč je našel zaprta vrata...ni razumel
    ZAKAJ?
    Res ne bi vedel...
     

     
    http://img.youtube.com/vi/jBeHeb4lVJA/2.jpg
×
×
  • Objavi novo...