Skoči na vsebino

ardent

Lunin Odvisnik
  • Št. objav

    3.053
  • Član od

  • Zadnji obisk

Zapisi na blogu, ki jih je objavil/a ardent

  1. ardent
    In morje je besnelo...
    in veter je divjal...
    strele so parale nebo...
    in grom je rjovel...
    stojim na skali sveta...
    pod menoj se peni reka...
    zakličem v nebo...
    "Hvala,Bog,ker me opaziš...
    kajti to je moja pesem..."
    In ozrem se v nebo...
    v modrini vidim zlato zvezdo...
    dotakne se me s svojo toplino...
    zaupanje je neomajno...
    in zvezdi dam ime...
  2. ardent
    Z vetrom mi pošilješ sončen dan...
    In veselje me izpolni...
    Kako rad bi sprejel ta izjemen dar
    pa se meglice koj spustijo
    in oblaki prihrumijo
    zlovešče proti sončni strani
    in nemočen opazujem,
    kako se oddaljuješ...
    vem, kako rad vzel
    tvojo dlan v mojo in
    razprl krila
    ter odletel s teboj
    v globoke širine neba
    svobodno, kot ptica,
    kakor ti...
    Ne morem razpreti kril
    četudi želja kriči v nebo
    in srce razbija v donečih ritmih
    ter morje besni in valovi butajo v stene
    razvejanih misli
    vprašujoče me pogledaš...
    razpreš peruti...in odletiš...
     
    Ostanem tam, med nebom in zemljo
    in gledam za teboj...
    in odidem
    v srcu s teboj...
     
    http://img.youtube.com/vi/jBeHeb4lVJA/2.jpg
  3. ardent
    Nemirno gledam predse in
    pogledujem proti peščeni poti,
    po kateri naj bi prišla ti,
    vsaj rekla si, da prideš...
    in verjel sem zares v to...
     
    Nisem te poznal in
    niti videl te še nisem,
    pa vendar sem vedel, kdo si
    in ti si me poznala
    kot nekoga od tam...
    popotnika na poti...
     
    In opazim trepetajoč,
    kako se približuješ...
    stopaš čez prometno cesto
    in siješ, ne, žariš...
    od notranje lepote
    in lepa si bolj
    kot bi si lahko želel...
     
    Prestopiš nizko oviro
    in le korak, dva me loči še od tebe...
    srce je nemirno, kliče v nebo...
    hvaležno za ta dan...
    za ta trenutek...
     
    Pristopiš...
    klobuček ti zakriva lice...
    pa vendar je jasen tvoj obraz
    in iskren je tvoj nasmeh...
    podava si roke v pozdrav
    in beseda ali dve
    in tisoč iz srca...
     
    Ničesar ni...
    bolj pomembnega ta hip...
    Zagledam se v tvoje oči...
    v neba modrino
    in se prepričam, da
    so zadaj skrite zvezde...
     
    Trenutek je obstal...
    in prešel...
    odideva vsak svojo pot
    in spoznanje se obarva
    v najlepših barvah mavrice...
     
    prekineva dotik...
    moja roka ni prazna...
    majhno darilce iz srca
    in večje tisto,katerega ne opaziš...
    v katerem dajem sebe...
     
    http://img.youtube.com/vi/jBeHeb4lVJA/2.jpg
×
×
  • Objavi novo...