NVK

Blisk, ga pa grom naredi še bolj mogočnega. Pomlad ali jesen?

Vedno kompliciram, vsepovsod , torej hočem. Ti?

Da ti na to odgovorim, bi moral prej vedet kaj misliš z ˝nothing like the sun˝. Proti zlatu kot materialnem bogatstvu , pa nič nimam. Gnoj je zlato, zlato je gnoj. Se ti zdi, da bi lahko lepše in bolj nazorno povedal?

To je zaradi stanja v katerem si, mene dobesedno pobira, nikoli nisem bil neka omara a sedaj je vsak dan hujše se mi zdi, skušam veliko jest a učinek je čist obraten, zgleda, da se je tzdi moji prebavi čist strgal, sicer mi nič ne nagaja, a hujšam pa, kot bi bil na dijeti.

Srečnica. Oboje mi pride prav, je pa res, da mi avtoradijo bere samo CD format in ker filmov skoraj da ne gledam, imam z DVD manj opravka. A ja, še to, sedaj vem (vračam sa na horoskop), kar sem zadnjič pomešal po ASC sem rak, poluni pa strelec, tak, da sem oboje, sam narobe sem ti predstavil . Razlika med imeti rad in ljubit.

V poletju blazine oblačkov na nebu, trenutno bi pa tudi snežna odeja lepo zgledala, pa da bi še snežilo istočasno. Česa si trenutno najbolj želiš?

Hvala, edino, tip sem, pa res je tudi, da se mi je s sep. 2006 prvič sesulo VSE, nato se je z feb. 2007, na silo za silo malo poštimalo s sep. 2007 se je pa vse spet totalno sesulo in se ruši do danes, upam, da mi bodo zvezde kmalu prinesle malo notranjega miru (vse ima pa ful veze tudi z mamo, ki mi je pri 10ih letih umrla, a žalost, je udarila ven komaj sep. 2006). Še enkrat hvala, NVK.

Bi lahko prosim še zame mal pokukala. 15.01.1980 14.51, Trbovlje. Če boš imela voljo in čas, hvala.

Jutri, še bolje drugo leto . Se bojiš smrti, kot akt, ne načina.

Pajkovo. Sex, je sproščanje življenske energije, mi smo ga zapackal (energijsko mislim). Bi, če bi lahko, imela leva ali leoparda?

peace with me. Sex ali energija?

Odvisno od dneva. Hard ali soft?

sapica na ličkih. Motor ali avto?

Hvala, to mi vsi pravijo, ker se mi zdi, da vsem težim in kljub zavedanju, da ta tečnoba prihaja samo ven iz mene, tega občutkak nikakor ne morem , nočem spustit. In se sprašujem, kaj hudiča mi sploh manjka, imam skoraj super službo, zdravje (fizično), nekaj intiligence, ja vse lepo in prav, nimam pa tisto, kar vsemu temu daje smisel, kar vse to še bolj oplemeniti, ljubezni, da tega nimam in to me mori, od jutra, do večera intenzivno sedaj že eno leto in pol. V tem času, se mi ni uspelo pobrati za več kot kak dan, pa še to samo v vedenju. Ampak, to leto, bo to spremenilo, vem, ker čutim in zaletav kot sem, kar evforično pričakujem spremembe, ki se mi kažejo in obljubljajo, sicer ne vem kako, na kašen način, a vem, da počasi prihaja moj čas, čas ko bom začel živet. Je ego v bistvu hudič, satan, zlo?

Meni je samo težko, je pa problem, da so mi zadnje čase vsi drugi težki, vseh obnašanje in navade mi gredo na živce in edino kar še lahko (moram) prenašam sem jaz, in zares pogovarjam, se lahko samo tule, na forumu, z drugimi sem čist izgubil stik, z vsemi, tudi s prijatelji, s katerimi tiščim glavo skupaj že celih 18 let in ne vem več, misliš , da se mi je začelo mešat. Čisto po pravici povedano, se lahko pogovarjam samo s tabo, jaz te razumem in zdi se mi, da ti razumeš mene, zato naj izkoristim priliko in se ti zahvalim, hvala. Hočem biti, tisti, kristalen jaz, naj bom, kar pač sem. Živiš ali životariš? (pa oprosti, ko mam same take (saj vem, sabi moram oprostit))?

Priznavat in se sprejemat z napakami in se ljubit in dovolit bit ljubljen z napakami vred, potem se napake spremenijo n pozitivne reči, menda, tak me učijo. Najdem pa kar nekaj pozitivnega pri sebi, a žal mi nikakor ne uspe dat temu tudi kaj teže. Načeloma si si pozitivna ali manj pozitivivna?

Ja, sam gledam na njo, kot na nekaj dobrega, ker ne morem več gledat TV, brat časopisov, pogovori med ljudmi in oljudeh (prijateljih, bljižnih) so polni hinavščine, spletk in tudi sam sebi včasih težko pogledam v oči zaradi podobnih stvari in se mi zdi, da je le neke vrste apokalipse potrebno, da se to zlo zbriše s te zemlje. Sama negativna energija jo prežema in jo poskuša uničit, a zlo nikdar ne zmaga. res je, da je ta čas ful dekadenten, tak se zdi, kot da bo vsak čas počilo in potem razmišljam, da je neodgovorno razmišljat o družin, o otrocih, a to je zopet ego, ker si prihajam gor, da nikdar nisem verjel v ljubezen, trenutno po sploh ne (si jo pa močno želim). Ko mi uspe, bom stvari videl v drugi luči, luči ljubezni . Greš na kak izpit oz. na kolk izpitov.

Odgovori mi, verjameš v apokalipso?

Blagoslovljen. Pridelano ali dano od boga?

Vidim, da izraža stanje podobno mojemu. Pa si se zvleku ven, mene zadnje dni je upanje čist zapustilo, namreč tale zombi stanje se že vleče douk, douk, a do sedaj sem to jemal, da z vzrokom zadnje dni me pa sam skrbi, da en lep dan pristanem na Vojniku.

Lepo povedano, a velikokrat težko doumljivo, vrednost neuspeha je v neuspehu samem in njegovem dovoljevanju in njega sprejemanju. Problem je v tem, da se mi včasih zdi, da se sploh ne sekiram ampak sem obup nad življejem na dveh nogah. Wallking waste of oksigene, če sem sploh prov napisu, pač se bom sekiru, da nisem. Ti?

Moje življenje je, življenje Zombija. Prazno, brez energije, telo brez duše, lastnega jaza, v roki ega - temnih sil. Iz ust, zaudarjam po gnilobi, telo se spreminja mi v suho kožo in kosti. Nimam energije le življenja nagon me gor drži. Bolečina in strahovi, strah, ki živeti mi ne pusti. Še malo..., lažem si.

Ploskati v srcu ne morem, nimam razloga, lahko pa hlinim ploskanje z rokami. Je življenje zombija smiselno?

Oprosti, ampak nisem to vprašal, vprašal sem, če se počutiš kot zombi, ne če si.

Morje, za ta trenutek prelepo. Se kdaj počutiš kot zombi (spt težim, ne znam (nočem) takih simpl vprašanj postavljat.